Zimsko državno prvenstvo za dečke in deklice

Minuli vikend se je v Mariboru z Državnim prvenstvom za dečke in deklice zaključila sezona zimskih prvenstev. Za naslove najboljših se je borilo 231 plavalcev iz 23- ih slovenskih klubov, kar je največ v zgodovini prvenstev.

Posledično se je torej konkurenca nastopajočih močno povečala, za kar gre zahvala vse večjemu številu zimskih bazenov in s tem tudi večjega števila plavalcev. Naj spomnimo, da so na zimskih DP- jih še pred dvajsetimi leti nastopili plavalci le 4 – ih klubov : Ilirije, Branika, Triglava in Rudarja, tistih klubov, ki so imeli v svojem kraju primerne pogoje za trening, torej zimski bazen. Ker kot vemo, situacija z zimskim bazenom v Trbovljah ni rožnata in je torej zgodnje selekcioniranje in usmerjanje v ta lep in zdrav šport moteno, je toliko bolj razveseljivo dejstvo, da trboveljski plavalci uspešno nadaljujejo tradicijo plavanja, ki se je začela z imeni Alauf, Blažič, Kus, Kmetič, Kostanjšek, Novak, Hanžekovič, Agrež, Koncilja, Gregorčič, Požun, Bola. Starim talentom trboveljskega plavanja, Tjaši Vozel, Primožu Podbregarju, Roku Leskovcu in še nekaterim, se vedno znova pridružujejo novi plavalci, ki bodo v prihodnje krojili slovensko plavanje.

Tako se je tega Državnega prvenstva udeležilo 9 plavalcev plavalnega kluba Lafarge Cement, ki so v izredni konkurenci osvojili ekipno 11. mesto, kar je ob 23-ih klubih, več kot solidna uvrstitev. Ko pa analiziramo podatke, da so točke za ekipno uvrstitev prispevali le štirje plavalci in da zaradi premajhnega števila deklet nismo imeli ženske štafete vidimo, da nas kljub tegobam, ki nas tarejo z zimskim bazenom, ni za odpisati. Če primerjamo samo rezultate dečkov, bi se v tej ostri konkurenci znašli celo na 6. mestu.

In kdo so ti mladi plavalci, zaradi katerih se splača vztrajati v tem zahtevnem športu, ki pa je zaradi svoje specifike tudi gibalno in družbeno izredno pomemben. Jan Burgar, ki je k ekipni uvrstitvi prispeval največ točk, saj se je največkrat uvrščal v finala, Mario Budimir, bronast v disciplini 200 delfin, Nejc Kos dobitnik priznanja v mlajši kategoriji na 1500 prosto, Pavao Cvitić in Neža Kurnik, finalista na 200 hrbtno in 100 prsno, ter Karmen Kovač, Nina Kos ter Marko Laharnar, ki so šele dobro zaplavali v tekmovalne vode.

Torej so plavalci presenetili tako sebe kot trenerja, saj so iz vseh problemov, ki jih imajo, resnično izvlekli svoj maksimum. Osvojena medalja, po Mariovi zaslugi, pa je tako predstavljala le smetano na torti. Poleg tega, da so izredno popravljali os. rekorde, so dosegli še naslednje uvrstitve v finala. Ker se za ekipno uvrstitev štejejo samo uvrstitve v “A” in “B” finale, torej do 16. mesta, je postal najuspešnejši naš plavalec Jan Burgar, ki se je kar 6 x uvrstil v popoldanski finale, kjer je osvojil naslednje uvrstitve:

• 6. mesto na 200 hrbtno
• 7. mesto na 400 prosto
• 8. mesto na 100 mešano in 200 prosto
• 9. mesto na 200 mešano
• 14. mesto na 100 prosto

Kot drugi najuspešnejši v točkovnem smislu, a z medaljo okrog vratu, je postal Mario Budimir, ki je s “plavanjem z glavo”, presenetil sebe in konkurenco. Na lestvicah Plavalne zveze je bil po rezultatu na 200 delfin nekje okrog 8. mesta, a je s pravilno taktiko prekosil samega sebe in konkurente, ter tako osvojil tako zaželjeno medaljo na tem tekmovanju. V finale se je uvrstil še v naslednjih disciplinah.

• 6. mesto na 100 delfin
• 12. mesto na 50 prosto in 50 delfin
• 10. mesto na 200 mešano
• ter 16. mesto na 100 mešano, kjer je plaval rezervirano, saj ga je že v naslednji disciplini čakala borba za medalje.

Nejc Kos se je 3 x uvrstil v finale in sicer na

• 200 prosto in 200 hrbtno, kjer je bil 16.
• ter na 1500 prosto, kjer je v mlajšem letniku osvojil 3. mesto in pomaknil mejo svojega plavanja na 19 minut, poleg tega pa izpustil iz rok odlično uvrstitev v finalu na 400 prosto, kjer je bil zaradi prehitrega štarta diskvalificiran!

Neža Kurnik se je uvrstila na 16. mesto v disciplini 100 prsno, ter se prebila na lestvicah PZS iz 50. mesta med najboljše.

Razočarali pa niso niti Nina Kos, Karmen Kovač in Marko Laharnar, saj so se šele letos priključili resnemu in načrtnemu treningu, od njih pa lahko v prihodnje pričakujemo še več svetlih trenutkov.

Torej, “konec dober vse dobro”, vendar ne smemo prezreti dejstva, v kakšnih pogojih trenirajo trboveljski plavalci. Mlajši se lačni, utrujeni, takoj po šoli, odpravijo v Hrastnik, starejši pa začenjajo treninge takrat, ko se njihovi vrstniki že “pogrezajo v spanec”! Če jim že nekateri ne privoščijo uspeha, jim moramo pa vsekakor izreči priznanje, ki si ga ob teh nečloveških naporih vsekakor zaslužijo.

Darko Raušl