Tudi lekarne opozarjajo na stisko

Na četrtkovi seji parlamentarnega odbora za zdravstvo je na težave s financiranjem opozorila tudi predsednica lekarniške zbornice Slovenije Andreja Čufar. Z aneksom k splošnemu dogovoru se je namreč septembra znižala vrednost lekarniške točke, kar pomeni, da tudi lekarne dobivajo manj sredstev za svoje delo. Posledice omejevanja sredstev za lekarniško dejavnost so že prizadele nekatere lekarne, zato v LZS opozarjajo, da obstaja možnost zapiranja nekaterih lekarn in s tem slabša dostopnost do zdravil.

Lekarne prizadete dvakrat: dobijo manj sredstev, zaradi recesije manjša prodaja

Zaradi neustreznega sistema financiranja lekarniške dejavnosti in recesije je lekarniška dejavnost doživela dvojni udarec. Najprej zaradi zmanjšanja sredstev, ki jih Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije nameni za lekarniško dejavnost, poleg tega pa tudi zaradi manjše kupne moči prebivalstva v času krize. Tako lekarne ne zmorejo več pokrivati izgub v javni službi (pri zdravilih na recept) iz svoje tržne dejavnosti (preostale ponudbe). To že resno ogroža poslovanje nekaterih manjših lekarn, predvsem na periferiji, zato v LZS opozarjajo, da obstaja resna nevarnost zapiranja nekaterih lekarn. Po nekaterih ocenah bi morala zato kar četrtina slovenskih pacientov po zdravila v lekarne v oddaljenih krajih.

Je 2,5 minute dovolj za varnost pacientov?

Z znižanjem vrednosti točke se vedno bolj skrajšuje čas, ki ga magister farmacije lahko nameni pacientu pri izdaji zdravil na recept – v povprečju ima namreč na voljo 2,5 minute na pacienta, kar vključuje vse od administracije, do same izdaje zdravila in svetovanja pacientu. V tem času svoje bistvene funkcije svetovalca za varno uporabo zdravil ne more opraviti, čeprav je po drugi strani osebno in kazensko odgovoren za izdajo, pripravo, kontrolo zdravil in za svetovanje.

Tudi v praksi se vedno bolj kaže, da varčevanje na strani lekarniške dejavnosti povzroča druge stroške v zdravstvu. Zaradi posledic uživanja zdravil (ali kombinacije zdravil) je namreč večje število hospitalizacij. Po podatkih Kliničnega centra bi v Sloveniji z izboljšanjem kakovosti pri uporabi zdravil (kamor sodi tudi čas za ustrezen posvet magistra farmacije s pacientom ob izdaji zdravila) lahko preprečili več kot šest odstotkov hospitalizacij. Včeraj smo na ZZZS obravnavali Nacionalni plan za obvladovanje sladkorne bolezni in v razpravi so zdravniki opozorili, da je farmacevt lahko pomemben član tima, ki te bolnike obravnava. Zdravniki so nas povabili k sodelovanju, politika pa s svojimi potezami vodi lekarništvo v drugo smer. Razvite države so že zdavnaj spoznale, da je nujno potrebno vključevanje farmacevta v zdravstveni sistem in nagrajevati njegove kognitivne storitve.

Namesto razvitim državam EU se približujemo Albaniji

Lekarniška dejavnost v sredstvih ZZZS predstavlja le 1,3 odstotka, število farmacevtov, ki jih ministrstvo in ZZZS priznavata v vrednosti lekarniške točke pa Slovenijo uvršča bliže Albaniji, kot pa razvitim evropskim državam. Kaj pomeni uveljavitev aneksa št. 1, največ pove konkreten primer lekarne, ki dela na območju z dvema zdravnikoma, ima zaposlena dva magistra farmacije in enega farmacevtskega tehnika: v obdobju enega meseca je izdala zdravila v vrednosti okoli 120.000 evrov in pri tem zaslužila 7.000 evrov. Vsak ekonomist bo odsvetoval, da bi se ukvarjali s takim poslom. Jasno je, da iz teh sredstev ne moremo pokrivati niti plač, kaj šele ostalih stroškov. Res je, da imajo lekarne tudi del prihodkov iz naslova tržne dejavnosti. Toda to možnost imajo samo nekatere lekarne. To pomeni, da bodo lahko preživele samo lekarne v trgovskih centrih in na lokacijah z veliko kupno močjo. Vprašanje pa je, ali je to tisto, kar si želijo in potrebujejo naši državljani, je pa to smer, v katero vodijo ukrepi politike. To namreč pomeni, da bodo farmacevti v lekarnah samo še orodje v rokah proizvajalcev zdravil in drugih izdelkov, kot so prehranska dopolnila, orodje, za pospeševanje prodaje in porabe teh izdelkov.