Novi zakon na nepremičnine in socialna varnost

Piše: Sašo Ornik

Gospodarske krize s sabo nosijo tudi problem pobiranja davkov, ki potem polnijo proračun in Slovenija ni nobena izjema. Tako se vlada mora soočati s pomanjkanjem sredstev, kar jo sili k varčevalnim ukrepom, na žalost pa tudi k polnjenju proračunske luknje z višjimi že obstoječimi davki ali s povsem novimi. Nekako tako gre razumeti tudi željo po novem davku na nepremičnine. Bolj učinkovita raba prostora in obdavčevanje luksuza sta pri tem le pretvezi, da se pridobi tistih nekaj milijonov evrov.

Posedovanje lastnega stanovanja ali hiše ni samo luksuz premožnih, ampak naložba v socialno varnost, saj se lahko posameznik ali družina, ki izgubi zaposlitev in vir dohodkov, še vedno umakne na svoje, medtem ko so ljudje odvisni od plačevanja najemnine skorajda obsojeni na ulico, če že nimajo sreče in jim lahko pomagajo sorodniki, sploh pa upokojeni starši. V Sloveniji nas je takšnih, ki se lahko pohvalimo s svojim kotičkom kar nekaj in bilo bi pametno takšno stanje obdržati še naprej. Na žalost je kar nekaj interesa, da temu ne bi bilo več tako, saj s tem odžiramo denar tistim, ki bi služili na oddajanju stanovanj.

Če odmislimo tistih nekaj posameznikov v tej državi, ki imajo nekaj hiš in stanovanj in jih je res mogoče obdavčiti za luksuz, ki ga premorejo, saj si to tudi lahko privoščijo, nas večina ni takšne sreče. Ni namreč pravično, da smo za svoje delo, za ves material vložen v gradnjo in obnovo (seveda je tudi to obdavčeno), na koncu še obdavčeni. Razumljivo je, da država potrebuje denar za svojo vojsko zaposlenih in za vse storitve, ki jih nudi, vendar pa se moramo vprašati, ali res ne gre drugače, kot davke višati v nedogled, s tem pa posameznikom jemati tako voljo do dela, kot do življenja. In to ni stvar socializma ali liberalizma, to je stvar zdrave kmečke pameti. Državo že potrebujemo, neko socialo tudi, a kaj, ko so ravno takšni davki, kot davek na nepremičnine, samo nasprotje dela za socialno varnost. Namesto, da bi se prebivalstvu omogočalo na čim lažji način priti do lastnega prebivališča, se jim to celo otežuje.

Država bi morala začeti varčevati in to tako, da bi poenostavila delovanje birokracije in postala bolj učinkovita, s tem pa zmanjšala število zaposlenih. Socialno državo je mogoče ohraniti kljub krčenju same države, le na pravih mestih je treba zarezati.

Sašo Ornik