Mošeja v New Yorku razdvaja Američane

Piše: Sašo Ornik

Američani so v preteklih tednih našli novo temo za prepir. Dve ulici oddaljeno od uničenih dvojčkov, ki so ju enajstega septembra 2001 podrli teroristi in pri tem ubili skoraj 3000 ljudi, naj bi zgradili mošejo, v resnici trinajstnadstropni in 100 milijonov $ vreden islamski center. V bližini že stoji mošeja, a šele ta center je prav razvnel strasti.

Vse skupaj moramo razumeti v okviru boja za oblast. Jeseni bodo namreč volitve v Predstavniški Dom in Senat in republikanci potrebujejo vozilo, s katerim se bodo pripeljali nazaj na prestol. Le da je to vozilo sposojeno, last bolj radikalnih konservativnih mnenjskih voditeljev, ki verjamejo, da dopustitev gradnje omenjenega islamskega centra pomeni priznanje poraza v vojni s terorizmom. Na kratko, teroristi bodo na mestu napada, v katerem je bilo ubitih toliko Američanov, zasadili svojo zastavo in proslavili svojo osvojitev. Tako gre zgodba, podkrepljena s primeri iz daljne preteklosti. V Istambulu so Turki Hagio Sofio spremenili v mošejo, v Jeruzalemu so Al Akso zgradili na tempeljskem griču.

No, čisto na mestu napada se to ne bo zgodilo in tudi nobenega praznovanja zmage ne bo, v več kot tisočletni zgodovini odnosov med muslimanskim in krščanskim svetom, pa je najti dovolj razlogov za zamero. Muslimani bi se tako lahko spominjali izgona svojih bratov po veri iz Španije. Hecno, tudi Judi bi se lahko spominjali svojega bega iz tiste najbolj katoliške med kraljevinami. Na koncu so nov dom našli prav v tistem Otomanskem imperiju, ki je zavzel Konstantinopel. Stvari pač niso nikoli čisto enoznačne.

Problem, ki se tukaj pojavlja in ki ga je poudaril tudi upokojeni ameriški general Paul D. Eaton, je posploševanje. Tako se nekaterim svojcem umrlih v napadih 911, zdi žaljivo, da bi morali na poti k mestu napada videti stavbo, ki predstavlja vero napadalcev, ne zdi pa se jim žaljivo celotne muslimanske skupnosti označiti za teroristično. Upokojeni general je tako povedal, da posploševanje koristi teroristični organizaciji Al Kaidi, pripomore pa tudi k novačenju teroristov.

Kajti, nasprotovanje islamskemu centru je lahko le posledica izenačevanja terorizma z muslimansko vero. Res je, da so bili napadalci muslimani, a to ne pomeni, da so vsi muslimani teroristi, še manj, da je na delu neka velika zarota, svet spremeniti v muslimansko vas in uničiti ameriški način življenja. To pa na koncu koristi le tistim, ki svet vidijo črno belo in živijo od konflikta na relaciji muslimanski svet- zahod.

Eden takšnih je na primer bivši predsednik Predstavniškega doma Newt Gingrich, ki je gradnjo mošeje, imenovane Cordoba house, primerjal kar z nacističnim simbolom pred muzejem Holokavsta v Washingtonu. Primerjava, ki če bi jo vzelo dosledno, pomeni, da ne more biti miru, dokler muslimanska vera ni izkoreninjena, kakor je bil izkoreninjen nacizem. Nekaj, kar je povsem nemogoče in česar niti nasprotniki gradnje v veliki večini ne zahtevajo.

V debato se je vključil tudi ameriški predsednik Barack Obama in na podlagi verske svobode in zasebne lastnine gradnjo podprl. S tem se je postavil proti okoli 70% Američanom, ki gradnji zdaj nasprotujejo, verjetno pa je še malo podprl vero tistih 46% republikancev, ki ga imajo za muslimana. Kakorkoli, demokrati v tej debati ne zmagujejo, republikancem pa bo še kako priročna, da si naberejo dodatne glasove.