Kdo je davčni zavezanec?

Piše: Tina Tuhtar

Čeprav skoraj vsakdo, ko zasliši besedi davčni zavezanec, pomisli na DDV, pa je vendar ta izraz veliko širši, saj je davčnih zavezancev toliko vrst, kolikor imamo davkov. Na splošno velja, da so davčni zavezanci za plačilo posameznega davka vsi posamezniki, ki v Sloveniji dosežejo oz. prejmejo različne dohodke. Omenim naj samo »veliko« trojico davkov, ki predstavlja glavni pritok v državni proračun. To trojico sestavljajo davek od dohodka fizičnih oseb (dohodnina), davek na potrošnjo (DDV) ter prispevki za socialno varnost. Če pogledamo dohodnino na eni strani in DDV na drugi strani, lahko opazimo, da prvi obdavčuje različne vrste dohodkov, drugi pa različne rabe dohodka, razen varčevanja.

Davek na dodano vrednost spada med splošne davke na potrošnjo, med katere spada tudi davek na maloprodajo ali prometni davek, ki pa je danes prava redkost, saj ga imajo od razvitih držav samo še ZDA. Zavezanec za DDV je vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno (samostojno) opravlja katerokoli ekonomsko dejavnost. Le-ta obsega vsako proizvajalno, predelovalno, trgovsko in storitveno dejavnost kot tudi izkoriščanje premoženja in premoženjskih pravic, če je namenjeno trajnemu doseganju dohodka. Ta definicija je zelo splošna, saj namreč velja, da so nekatere obdavčljive transakcije izvzete, tj. niso obdavčene z DDV. Tudi definicija zavezanca je bolj načelne narave, kajti osebe, ki sicer opravljajo obdavčljivo dejavnost, a ne dosegajo zadostnega letnega prometa, so na podlagi 94. člena ZDDV-1 oproščeni obračunavanja DDV. Zato je za zavezanca primerneje definirati osebo, ki obračunava in plačuje DDV.

Kdo je izvzet iz sistema in kakšni so razlogi za izvetje iz sistema DDV?

• Mali davčni zavezanci – ta imajo možnost izbire ali so v sistemu ali zunaj sistema DDV, saj zanje predstavlja izpoljnjevanje davčne obveznosti pri DDV precejšnjo administrativno breme – tako so lahko oproščene obračunavanja DDV transakcije, ki jih opravi davčni zavezanec, če v obdobju zadnjih 12 mesecev ni presegel oz. ni verjetno, da bo presegel prag 25.000€ obdavčljivega prometa. V primeru da davčni zavezanec preseže ta prag, mora že od prve dobave, s katero preseže vrednost 25.000€, obračunati DDV. Obračunavanja DDV je oproščena tudi dobava blaga in storitev v okviru osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kot jo določajo predpisi o dohodnini, če se zanjo dohodek ne ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov in, če katastrski dohodek vseh članov kmečkega gospodinjstva za zadnje koledarsko leto ne presega 7.500 eurov (glej 94.čl. ZDDV-1)
• Dejavnosti, ki oskrbujejo prebivalstvo z meritornimi dobrinami tj. dobrinami posebnega družbenega pomena, kot so npr. inštitucije s področja šolstva, zdravstva, izobraževanja, kulture – obdavčenje teh sektorjev ni družbeno primerno, ti sektorji so večinoma del javnega sektorja, torej bi država plačevala DDV sama sebi, tako da ta podjetja ne bodo postala davčni zavezanci ne glede na višino letnega obdavčljivega prometa (glej 42.čl. ZDDV-1)
• Oproščene plačila DDV so tudi storitve, če jih opravijo davčni zavezanci,katerih cilj ni doseganje dobička (če dobiček vseeno dosežejo, ga ne smejo razdeliti, temveč nameniti za nadaljnje opravljanje ali izboljšanje storitev), če jih upravljajo in vodijo večinoma prostovoljci in v primerih, ko ni verjetno, da bi oprostitev DDV za te storitve izkrivljala konkurenco (npr. da bi postavljala v slabši položaj davčne zavezance, ki obračunavajo DDV).
• Dejavnosti, pri katerih je težko operativno določiti dodano vrednost, kar velja predvsem za finančne inštitucije in zavarovalnice (glej 44.čl. ZDDV-1).
  Mnoga podjetja pa ne opravljajo samo izvzetega (oproščenega) prometa, temveč hkrati tudi obdavčen promet. Takšna podjetja lahko uveljavljajo delno znižanje vstopnega davka, ki se določa na osnovi t.i. odbitnega deleža, ki predstavlja razmerje med celotnim obdavčenim prometom in celotnim prometom (obdavčenim in izvzetim).

Posebnost pri obračunavanju DDV je tudi stopnja 0%. Blago, ki je obdavčeno s stopnjo 0%, predstavlja obdavčen promet in se uporablja v izvozu, tako da proizvod vstopa v državo uvoznico neobremenjen z DDV. To pomeni, da se blago dejansko proda v državo uvoznico neobdavčen, v tej državi pa potem sami nanj aplicirajo davek po njihovi zakonodaji.

Kdaj torej nekdo postane zavezanec za namene DDV? Marsikdo je zmotno prepričan, da predstavlja edini mejnik do davčnega zavezanca obdavčljivi letni promet nad 25.000€. Pomembna pa ni le vrednostna komponenta, temveč tudi vrsta dejavnosti, s katero se podjetje ukvarja. Tako ne bo npr. neka izobraževalna ali kulturna ustanova nikoli postala zavezanec za namene DDV, ne glede na to, koliko letnega prometa ustvari. Seveda pa to ne pomeni, da takšna ustanova ni davčni zavezanec na podlagi drugih davčnih predpisov.