Drugi časi, drugi teroristi

Piše: Sašo Ornik

Pred leti so bili v modi bradati Arabci s samomorilskimi pasovi, kalašnikovkami in ukrivljenimi noži za pasom, zdaj z demokratskim predsednikom v Beli Hiši, pa se poudarek seli nazaj k domačim teroristom. Vsaj tak občutek človek dobi, ko bere o pričanju šefa FBI pred senatnim odborom, Roberta Muellerja, ki je prepričeval senatorje, naj mu odobrijo 5,4 milijard $ težek proračun.

Tako je povedal, da domači ekstremisti zdaj predstavljajo enako grožnjo kot Al Kaida. Seveda je pri tem nemogoče mimo bombnega napada v Oklahomi pred petnajstimi leti, ko je Timothy McVeigh ubil 168 ljudi, nekaj kar je pred dnevi poudaril tudi bivši ameriški predsednik Bill Clinton, ko je opozarjal na porast proti vladne jeze, ki se širi po ZDA. V okviru tako imenovanih čajank (Tea parties) udeleženci zahtevajo nižje davke in nasprotujejo Obamovim reformam, predvsem zdravstveni, saj menijo, da je to pot v socializem.

Če je George Bush teroriste videl zunaj ZDA, jih zdaj Obama vidi kar doma? Ne gre spregledati, da je za časa republikanske vladavine večino protivojnih protestov organizirala demokratska stran, ali pa vsaj ljudje, ki so jim bili blizu. Republikancev ni bilo veliko. Na teh protestih, tudi na spletu na različnih spletnih straneh in blogih, se je slišalo marsikaj, zaradi česar bi oblasti lahko bile zaskrbljene, če bi uporabljale isto merilo, kot ga zdaj demokrati. Kljub temu ni bilo kakšnega posebnega poudarka na domačem terorizmu, to se pravi na ekstremistih živečih v ZDA, ki pa niso muslimani.

Če bi merili jezo in sovraštvo, ki ju je bil v tistih letih deležen ameriški vrh, bi morali imeti kilometre dolge sezname ‘ekstremistov’ z vsega sveta. In so jih tudi imeli, na žalost.Prejšnji mesec so v racijah v Michiganu, Ohiu in Indiani oblasti aretirale devet pripadnikov skupine Hutaree, krščanske milice z izrazito protivladnimi stališči. Že ima skupine priča o tem, da gre za dokaj radikalne ljudi, saj bi naj pomenilo ‘krščanske bojevnike’. Policija jih je prijela zato, ker bi naj pripravljali napade na njih, skozi te napade pa vojno z vlado, pri čemer so si že priskrbeli orožje in se tudi urili.

Primer te ekstremistične skupine ne bi smeli jemati za dokaz o vseprisotnosti domačih teroristov v ZDA, a jasno je, da se na velik odpor republikanskih množic in drugih ljudi, ki se ne strinjajo s smerjo, kamor pod Obamo plujejo ZDA, s strani nekaterih demokratov lepi oznaka ekstremizma. Gotovo je res, da je na čajankah prisotno veliko besa in da radikalni radijski voditelji, spletni komentatorji, sploh pa desničarska Fox News, pozivajo k odporu, to pa ne pomeni, da ne gre za legitimno opozicijo. Zabavno pri vsem skupaj je, da lahko zdaj demokrati uporabljajo vsa tista pooblastila, ki so si jih v tako imenovani vojni proti terorizmu pred njimi privoščili republikanci in ki varnostnim službam omogočajo nadzor nad prebivalstvom, kakršnega prej niso imeli.

Prihodnost utegne torej prinesti nekaj več širjenja strahu pred domačimi teroristi in manj pred tujimi, posledično pa še dodatno krepitev tako zakonodaje, kot pooblastil varnostnih služb in policije. Še celo prepoved posedovanja orožja, sicer tako sveta številnim Američanom, bi se lahko zopet pojavila kot tema debat, čeprav bi uveljavljanje zakona, ki bi državljanom zaukazal odpoved njihovim pihalnikom potem res naletela na pravi, ognjeni odpor. Če kaj, potem so številnim Američanom všeč njihove puške in jim dajejo občutek, da so še vedno svobodni.

Ah da, zakaj se mi zdi, da če bi bil na oblasti republikanski predsednik, ki bi počel isto kot Obama, da nekako ne bi bilo toliko te republikanske jeze, demokrati pa bi vsemu nasprotovali?