Dobrodošli v peklu

Prva možnost je blaženje podnebnih sprememb s prehodom v nizkoogljično družbo, tako da zmanjšamo rabo fosilnih goriv ali povečamo ponore zlasti za CO2.

Druga možnost je prilagajanje z ukrepi za zmanjšanje negativnih učinkov podnebnih sprememb. Spremenimo lahko zavarovalništvo, bančništvo, kmetovanje, okrepimo zdravstvo, zgradimo protipoplavne zaščite in še kaj. Tretja možnost je trpljenje: prenašanje negativnih učinkov, ki se jih ne bomo uspeli ubraniti niti z blaženjem niti s prilagajanjem. Zadnje izbire načelno nihče ne mara, ampak zaenkrat se je politika odločila točno za to, saj tako v Sloveniji kot na globalni ravni ni ukrepanja. Imamo le gnile kompromise – od podnebno energijskega svežnja do postkjotskih pogajanj.

Primer čakanja in odlaganja podnebne krize so tudi svežnji ukrepov, ki jih po svetu sprejemajo kot rešitev globalne finančne krize. S stališča podnebnih sprememb bi moral biti »zeleni« delež, namenjen blaženju podnebnih sprememb, v zdajšnji finančni pomoči za blažitev krize okrog 20-odstoten. Tak delež bi dolgoročno reševal ne le gospodarsko, ampak tudi okoljsko krizo. Opravičil okolje ne sprejema več in krivci se bodo cvrli ne le nekoč v peklu, ampak zelo kmalu v vročini kar tu na Zemlji.

Piše: dr. Lučka Kajfež Bogataj