Delno povračilo nadomestila plače

Piše: Tina Tuhtar

V času svetovne gospodarske krize imajo podjetja na voljo dve obliki pomoči države, in sicer delno povračilo nadomestila plače ter delno subvencioniranje polnega delovnega časa.

1. Delno povračilo nadomestila plače

Podjetju, ki se je znašlo v krizi in ne more zagotavljati dela svojim zaposlenim, je omogočena pomoč v obliki delnega povračila nadomestil plač. To pomeni, da delodajalec napoti delavca na začasno čakanje na delo za obdobje največ 6 mesecev (če se spremenijo okoliščine pri delodajalcu lahko še za dodatnih 6 mesecev). V času začasnega čakanja na delo ima delavec pravico do nadomestila plače v višini 85% osnove za nadomestilo, ki je določena z zakonom o delovnih razmerjih, delodajalec pa od Zavoda za zaposlovanje dobi povrnjenih 50% stroškov nadomestil plače. Delavci, ki so na čakanju, se morajo 20% časa napotitve usposabljati s programi, katerih namen je povečanje zaposljivosti z dvigom izobrazbenega nivoja, s dokvalifikacijami oz. prekvalifikacijami. Za stroške usposabljanja dobi delodajalec povrnjenih do 500€ na delavca v obdobju čakanja na delo.

Delno povračilo izplačanih nadomestil plač delavcem pri delodajalcih, ki delavcem začasno ne morejo zagotavljati dela (začasno čakanje na delo na domu), ter povračilo stroškov njihovega usposabljanja ali izpopolnjevanja, dokvalifikacije oziroma prekvalifikacije (usposabljanje) v tem obdobju ureja Zakon o delnem povračilu nadomestila plače (UL RS, št. 42/09).

Pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo lahko uveljavlja podjetje, ki predloži opis poslovnega položaja delodajalca v okoliščinah svetovne gospodarske krize (navedba vzrokov za zmanjšanje obsega dela, število delavcev, katerim ne more zagotavljati dela,..). Podjetje na podlagi opisa ugotovi, da zaradi poslovnih razlogov začasno ne more zagotavljati dela hkrati največ 50% zaposlenim delavcem pri delodajalcu in odloči o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo. Podjetje mora tudi sprejeti in predložiti program ohranitve in dviga kakovosti delovnih mest in razvoja človeških virov (predvideni ukrepi delodajalca za izboljšanje rezultatov poslovanja).

Pravice do delnega povračila izplačanih nadomestil plač in povračila stroškov usposabljanja ne more uveljavljati delodajalec, katerega izguba v preteklih 12 mesecih znaša več kot polovico osnovnega kapitala, če je vrednost njegovega premoženja manjša od vsote njegovih obveznosti in/ali če je nad njim uveden postopek insolventnosti.

Delodajalec lahko napoti posameznega delavca na začasno čakanje na delo za obdobje največ šestih mesecev. V to obdobje se prekinitve ne vštevajo . Začasno čakanje na delo se prekine, kadar je delavec pozvan na delo, ko koristi letni dopust ali uveljavlja pravice iz socialnega zavarovanja (koriščenje očetovskega dopusta, porodniškega dopusta,…). Izjemoma se lahko to obdobje podaljša še za dodatnih šest mesecev, če se spremenijo okoliščine pri delodajalcu glede na program (o obstoju teh sprememb mora delodajalec pred iztekom šestih mesecev pridobiti soglasje Zavoda za zaposlovanje).

Delavec ima v času začasnega čakanja na delo:

• pravico do nadomestila plače v višini 85% osnove za nadomestilo, katera po Zakonu o delovnih razmerjih znaša v višini povprečne mesečne bruto plače delavca za poln delovni čas iz zadnjih treh mesecev pred vročitvijo obvestila o začasnem čakanju na delo. Če delavec v obdobju zadnjih treh mesecev ni delal in je prejemal nadomestilo plače (npr. zaradi bolezni), je osnova za nadomestilo povprečna mesečna plača zadnjih treh mesecev pred začetkom odsotnosti.
• pravico in obveznost usposabljanja 20% časa napotitve delavca na začasno čakanje na delo (delavce se lahko usposablja s programi, ki jih izvajajo zunanji izvajalci ali z internimi programi, ki jih izvajajo mentorji, z namenom izpopolnjevanja, dokvalificiranja oz. prekvalificiranja);
• pravico do povračila stroškov prevoza in prehrane v zvezi z obveznostjo usposabljanja (te stroške je obvezan kriti delodajalec za dneve, ko je delavec prisoten in usposabljanju);
• obveznost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo.

Nadomestilo plače ne sme biti nižje od bruto minimalne plače (trenutno 597,43€) in ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.

Delodajalec uveljavi pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plač in povračila stroškov usposabljanja z vlogo, ki jo vloži v elektronski in pisni obliki na Zavod RS za zaposlovanje najkasneje do 31.3.2010 skupaj z opisom poslovnega položaja. Po prejetju popolne vloge, Zavod zaposlovanje v najkrajšem roku izda odločbo o priznanju pravice do delnega povračila nadomestil plač, kateri sledita Pogodba o delnem povračilu nadomestil plač in Pogodba o delnem povračilu stroškov usposabljanja.

Delodajalec izplača v breme Zavoda za zaposlovanje 50% osnove za nadomestilo plače. Delno nadomestilo plač se delodajalcu izplačuje mesečno, in sicer od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge. Zavod za zaposlovanje delodajalcu ne poravna obračunanih nadomestil plač, če jih ta ni izplačal delavcem, ki so bili do njih upravičeni.

Delodajalec zagotavlja pravico in obveznost delavcev na začasnem čakanju na delo do usposabljanja. Povračilo stroškov za usposabljanje se zagotovi v višini 500€ na delavca v obdobju čakanja na delo. Delodajalec mora predložiti dokazila o usposabljanju delavcev najkasneje v roku 2 mesecev po zaključku izvajanja ukrepa, vendar pa morajo upravičeni stroški usposabljanja nastati v času vključenosti delodajalca v ukrep in biti poravnani najkasneje 2 meseca po zaključku izvajanja ukrepa.

Obveznosti delodajalca v obdobju prejemanja delnega povračila izplačanih nadomestil plač so:

• izplačevati nadomestila plač delavcem v višini 85% osnove za nadomestila in poravnati prispevke za socialno varnost;
• ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov;
• ne sme odrejati nadurnega dela, če lahko to delo opravi delavec, ki je na čakanju;
• ne sme obračunati in izplačati nagrad organom vodenja in nadzora;
• delavcem na čakanju mora zagotoviti usposabljanje v skladu s predloženim programom.

2. Delno sofinanciranje polnega delovnega časa

Delno sofinanciranje delovnega časa ureja Zakon o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa (UL RS, št. 5/2009 in 40/2009) z namenom ohranitve delovnih mest prek zagotavljanja pomoči delodajalcem in delavcem v primerih skrajšanega delovnega časa.

Za subvencijo lahko zaprosi delodajalec – pravna oseba, ki ima status gospodarske družbe, kot tudi fizična oseba (npr. samostojni podjetnik), če ima zaposlene delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas in ki zaradi ohranitve delovnih mest kot polni delovni čas določi delovni čas 36 ur na teden oz. z reprezentativnim sindikatom sklene dogovor o zagotavljanju dela krajši delovni čas, vendar ne manj kot 32 ur na teden.

V skladu z Zakonom o delovnih razmerjih je osnovna dolžnost delodajalca, da delavcu zagotavlja delo, za katerega sta se dogovorila v pogodbi o zaposlitvi. Delavcu, ki je torej zaposlen s polnim delovnim časom, mora delodajalec tudi zagotavljati delo za polni delovni čas. Če zaradi razmer na trgu delodajalec ne more zagotavljati dela za polni delovni čas (torej zagotavlja delo za krajši delovni čas), mora za razliko do polnega delovnega časa zagotoviti nadomestilo plače. Osnova za nadomestilo je povprečna mesečna plača delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev.

Pogoji za uveljavljanje pravice do delnega subvencioniranja polnega delovnega so naslednji:

• če v obdobju prejemanja subvencije delodajalec ne bo odpuščal svojih zaposlenih iz poslovnih razlogov;
• če bo delodajalec v obdobju prejemanja subvencije izplačeval plače in poravnaval prispevke za socialno varnost;
• če v obdobju prejemanja subvencije delavcem ne bo odrejeno nadurno delo;
• če za poslovno leto, v katerem bo potekalo delno subvencioniranje polnega delovnega časa, podjetje ne bo izplačevalo nagrad organom vodenja in nadzora.

Subvencija se zagotovi v višini 60€ mesečno na delavca v primeru 36 urnega delovnika na teden in dodatnih 60€ mesečno na delavca za tiste delodajalce, ki bodo zagotovili delo za 32 ur na teden.

Za pridobitev subvencije mora delodajalec z zakonom, kolektivno pogodbo oz. splošnim aktom določiti polni delovni čas 36 ur/teden.

Vlogo za delno subvencioniranje polnega delovnega časa se lahko odda do 31. 3. 2010.

Delodajalec, ki je uveljavil pravico do delnega subvencioniranja polnega delovnega časa lahko uveljavlja tudi pravico do delnega povračila nadomestil plač, vendar ne hkrati za istega delavca.

Tina Tuhtar