Danes praznujemo praznik dela

Praznik dela je mednarodni praznik, ki ga 1. maja praznuje večina držav sveta, redka izjema so seveda ZDA. Praznik je spomin na krvave demonstracije in dogodke v Chicagu leta 1886, ko so delavci zahtevali osemurni delavnik, policija pa je njihove demonstracije zadušila.

Vsakoletne demonstracije so prerasle v proslave, ki so postale oblike delavskega boja in največje praznovanje socialnih in gospodarskih dosežkov mednarodnega delavskega gibanja. Praznik dela praznujemo tudi v Sloveniji, kot državni praznik je uzakonjen od leta 1948. Običaj, ki se je ohranil vse do danes, praznujemo s kurjenjem kresov na predvečer praznika ter s proslavo na dan praznika.

Na prvomajskih praznovanjih so bile v preteklosti poleg boja za osemurni delavnik izpostavljene tudi zahteve po političnih svoboščinah, predvsem za volilno pravico. Danes sindikati postavljajo drugačne zahteve, kajti splošna gospodarska kriza je načela osnovne pravice delovno aktivnih oseb. Pojavljajo se zahteve po pravični državi, novih delovnih mestih in ohranjanju starih; hudo kri povzroča tudi vedno večje socialno razslojevanje, v Sloveniji pa poleg tega tudi predlog, da bi se zvišala zakonsko določena starostna meja upokojevanja na 65 let.

 Loading ...

Delovno aktivno prebivalstvo, zaposlene osebe in plače

Leta 2008 je bilo v Sloveniji po podatkih iz ankete o delovni sili v povprečju 996.000 delovno aktivnih prebivalcev in ti so v običajnem tednu delali povprečno 40,5 ure. Vse zaposlene osebe so v povprečju prejele skoraj 900 EUR neto plače na mesec. Več kot četrtina teh oseb je delala v predelovalnih dejavnostih; te osebe pa so v povprečju prejele za mesec dela približno 800 EUR neto. Najvišjo mesečno plačo so lani zaslužili v finančnih in zavarovalniških dejavnostih, in sicer povprečno skoraj 1.300 EUR neto.

Po zadnjih razpoložljivih podatkih o višini plač glede na spol zaposlenih so v letu 2006 ženske v povprečju zaslužile za 7 % manj kot moški. V tistem letu so imeli najvišje plače v osrednjeslovenski statistični regiji, in sicer so bile za dobrih 13 % višje od slovenskega povprečja. Najnižje plače pa so bile izplačane v pomurski statistični regiji; tam so bile za dobrih 16 % nižje od slovenskega povprečja.

Minimalne plače, denarna socialna pomoč, stopnja tveganja revščine

Februarja letos je v Sloveniji prejelo minimalno plačo – ta je znašala nekaj več kot 400 EUR neto – približno 25.000 oseb. Po višini minimalne plače je Slovenija glede na preostale države članice EU v sredini: najvišje minimalne plače so imeli zaposleni v Luksemburgu, na Nizozemskem in v Belgiji, najnižje pa zaposleni v Romuniji, Bolgariji in Latviji.

Skoraj še enkrat toliko, kolikor je bilo prejemnikov minimalne plače, tj. skoraj 43.000, pa je bilo prejemnikov denarne socialne pomoči; ta je februarja letos znašala 225 EUR. Stopnja tveganja revščine pa je v letu 2007 znašala 11,5 %, to je skoraj toliko, kot je znašala leto pred tem (11,7 %). Mesečni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo je leta 2007 znašal 495 EUR.

Največ delovno aktivnih prebivalcev v predelovalnih dejavnostih

Največ delovno aktivnih prebivalcev je leta 2008 delalo v predelovalnih dejavnostih, in sicer 260.000. Razporeditev po poklicnih, ki so jih delovno aktivni prebivalci opravljali lani, pokaže, da je bilo največ tehnikov in drugih strokovnih sodelavcev. Med ženskami je bilo največ strokovnjakinj (20 %), med moškimi pa so prevladovali upravljavci strojev in naprav, industrijski izdelovalci in sestavljavci (19 %).

V običajnem tednu so delovno aktivni prebivalci opravili povprečno 40,5 ure dela, moški nekoliko več (41,5 ure) kot ženske (39,2 ure). Zaposlene osebe so v povprečju običajno delale 40 ur na teden, samozaposlene pa so na delovnem mestu preživele veliko več časa, saj so delale skoraj 47 ur tedensko.

92.000 zaposlenih ali 9,2 % vseh delovno aktivnih prebivalcev je opravljalo delo z delovnim časom, ki je bil krajši od polnega; med temi je bilo več žensk (skoraj 11 %) kot moških (dobrih 7 %).

Upokojenci

Zaradi demografskih gibanj je slovenska populacija upokojencev velika, hkrati pa – zaradi zgodnjega upokojevanja – tudi razmeroma mlada. Dejstvo je tudi, da prebivalci umirajo vse starejši in da zato pokojnino prejemajo dlje časa.

Leta 2008 je bilo približno 550.000 prejemnikov ene izmed vrst pokojnin, ki so na voljo v Sloveniji; februarja 2009 je najvišja izplačana pokojnina znašala 2.200 EUR, najnižja (pokojnina za 15 let delovne dobe) pa 187 EUR. Slaba četrtina vseh vrst pokojnin se je gibala med 400 in 500 EUR.

Leta 2008 je bila povprečna starost oseb, ki so prvič prejele pokojnino, nekaj mesecev manj kot 60 let, to je dobrih pet let manj, kot predvideva zadnji predlog vlade, ki je izzval veliko odpora.

Razmere na trgu dela se slabšajo

Najslabše razmere na trgu dela v času slovenske neodvisnosti smo zabeležili dve leti po osamosvojitvi. Takrat je bilo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih 129.000 brezposelnih oseb, kar je pomenilo 14,4-odstotno stopnjo brezposelnosti. Od takrat dalje se je število brezposelnih oseb zmanjševalo, razen v letih 1997 in 1998, ko je njihovo število nekoliko naraslo.

Najmanj brezposelnih oseb je bilo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih septembra lani, ko je njihovo število padlo celo pod 60.000 in ko je bila stopnja registrirane brezposelnosti rekordno nizka, saj je znašala 6,3 %. Od takrat dalje pa se njihovo število vztrajno povečuje. Marca letos je bilo v Sloveniji spet nekaj manj kot 80.000 iskalcev zaposlitve, ki so se za pomoč obrnili tudi na zavod za zaposlovanje.

Kje se lahko zaposlijo brezposelne osebe?

Leta 2007 je bilo v Sloveniji v povprečju na dan na voljo skoraj 9.000 prostih delovnih mest in so predstavljala največjo možnost za izbiro delovnega mesta od leta 2001 dalje. Lani se je to število zmanjšalo za 11 % oz. na nekaj več kot 7.800 delovnih mest, ki čakajo na novega zaposlenega.

Skoraj tretjina vseh prostih delovnih mest je bila na voljo v osrednjeslovenski statistični regiji. Razporeditev prostih delovnih mest po kohezijskih regijah, tj. med Vzhodno in Zahodno Slovenijo, pa je bila lani dokaj enakomerna; 46,3 % vseh prostih delovnih mest je bilo razpisanih v Vzhodni Sloveniji, preostanek, 53,7 %, pa v Zahodni Sloveniji.

Irena Svetin (SURS)