Minimalna plača

Minimalna plača je najnižja možna mesečna plača, ki jo delavec prejme. Uvedena je bila aprila 1995 z Zakonom o izvajanju dogovora o politiki plač in drugih prejemkov zaposlenih v gospodarstvu in socialnega sporazuma za leto 1995 ter o najnižji in najvišji dejanski plači (UL RS 29/1995). Do marca leta 1996 se je minimalna plača izplačevala za poln delovni čas in predvidene delovne rezultate, od aprila leta 1996 dalje pa je izplačilo minimalne plače pogojeno le s polnim delovnim časom.

Preberi več

DDV v letu 2010

30. oktobra 2009 so bile v Uradnem listu št. 85/2009 objavljene spremembe Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1B). Spremembe zakona so posledica spreminjanja prava EU na področju DDV (natančneje Direktive 2006/112/ES) , ki je bila v letih 2008 in 2009 nekajkrat spremenjena) in poskus sistemske ureditve preprečevanja davčnih utaj.

Velja omeniti, da v okviru te spremembe še ni prišlo do povečanja splošne davčne stopnje (20%), k čemur so težili nekateri strokovnjaki, ker bi naj, baje, najmanj vplivala na davčno obremenitev gospodarstva in s čimer bi se naj najbolj “neboleče” krpalo javno finančni primanjkljaj. So pa spremembe direktive in posledično spremembe ZDDV-1B prinesle novosti na področju:

• Določitve kraja obdavčitve storitev;

Na tem področju gre za konceptualne spremembe saj so se popolnoma nadomestili stari členi (24-30) s členi 24-30e, pri čemer se je spremenilo tudi splošno pravilo o kraju obdavčitve. Glede na to, da je staro splošno pravilo sledilo obdavčitvi po kraju sedeža izvajalca storitve, je po novem za primere, da bodo storitve opravljene davčnemu zavezancu, obdavčitev prilagojena kraju potrošnje oz. namembnem kraju (kraj prejemnika storitev). Storitve, ki so bile v starem zakonu kataloško naštete v 29. členu kot izjema od splošnega pravila (in obdavčene po reverse charge sistemu oz. sistemu samoobdavčitve) so bile v celoti črtane, saj se sedaj obravnavajo isto kot splošno pravilo in ne več kot izjema. Le to se posebej izpostavi, če so storitve opravljena za naročnika iz EU oz, drugih držav, pri čemer je pri poslovanju izven EU še vedno potrebno upoštevati pravilo dejanske uporabe oz t.i. use and enjoyment rule. Ne glede na splošno pravilo o obdavčitvi v državi prejemnika storitev, pa novi ZDDV-1B za tiste storitve za katere ne more predpostavljati, da je storitev porabljena in obdavčena v kraju prejemnika (naročnika), določa posebna pravila. Le ta tako po novem ZDDV-1B veljajo za prevoz potnikov, prevoz blaga znotraj in izven Skupnosti, storitve posrednikov, storitve v zvezi z nepremičninami, najem prevoznih sredstev, restavracijske storitve in catering…

• Reverse charge za storitve med davčnimi zavezanci v Sloveniji;

Koncept reverse charge (obrnjene davčne obveznosti) znotraj Slovenije se uvaja zaradi preprečevanja davčnih zlorab in se tako širi zgolj na tiste najbolj “kritične sektorje”. Kot kritični sektorji oz. storitve so bile z novim ZDDV-1B ocenjene dobava odpadkov, ostankov ter rabljenega materiala, gradbena dela (vključno s popravili, čiščenjem vzdrževanjem, rekonstrukcijo in rušenjem v zvezi z nepremičninami) ter storitve posredovanja osebja v povezavi s temi gradbenimi deli in pa tudi dobava nepremičnin (v kolikor se je zavezanec odločil za obdavčitev). S tem sistemom se tako obveznost za plačilo in uveljavljanje združi v enem zavezancu kar bi naj onemogočalo dosedanje davčne zlorabe oz. utaje.

• Solidarna odgovornost za plačilo DDV;

Gre za ukrep, ki bi naj preprečeval t.i. davčne vrtiljake in s katerimi bo lahko davčni organ (v primeru, da bo ugotovil, da je namen transakcije izogibanje plačilu DDV) obvestil davčnega zavezanca o obstoju okoliščin (izogibanje plačilu DDV) in njegovi solidarni odgovornosti za plačilo DDV. Na podlagi tega obvestila bo davčni organ od dneva prejema obvestila smatral, da je davčni zavezanec vedel, da sodeluje pri t.i. vrtiljačnih goljufijah, kar ga postavlja v vlogo v okviru katere je prav tako odgovoren izogibanju plačila DDV.

• Odvzem identifikacijske številke za DDV;

S tem je davčni organ pridobil pravico do odvzema ID številke za DDV zavezancu, ki bi morebiti drugemu zavezancu omogočil neupravičeni odbitek vstopnega DDV. Pritožba na odločitev organa ne bo zadržala odvzema ID številke za DDV.

• Zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti;

Davčni organ bo po novem lahko od zavezanca za davek zahteval zavarovanje za izpolnitev davčne obveznosti. To bo lahko naredil v treh primerih in sicer v primeru dvoma v upravičenost dodelitve ID številke za DDV, ob pridobitvi prevoznega sredstva iz druge država članice in v primeru vložitve zahtevka za vračilo DDV.

• Postopka vračila obračunanega DDV za tujce;

Pri tem ne gre za vsebinske spremembe samega sistema vračila DDV, temveč za spremembe procesnih pravil glede zahtevka za vračilo DDV tujcem, dokazovanja upravičenosti do vračila in postopka vračila. Po novem bo davčni zavezanec zahtevek za vračilo moral vložiti pri davčnem organu v svoji državi (državi izdaje ID številke za DDV) in sicer zgolj v elektronski obliki.

• Sestave in predložitve rekapitulacijskih poročil;

Spremembe na temu področju so posledica spremembe kraja obdavčitve storitev in s tem povezanega sistema obrnjene davčne obveznosti (reverse charge sistema). Po novem bo posredovanje podatkov potekalo tako kot za dobave blaga znotraj Skupnosti in sicer preko rekapitulacijskih poročil.
Glavne spremembe pri rekapitulacijskih poročilih so:

1. poročilo se oddaja tudi za storitve, za katere velja obrnjena davčna obveznost (do sedaj samo za dobave blaga v EU);
2. poročilo se oddaja mesečno in ne več trimesečno in sicer do 20. v naslednjem mesecu.

Posledično morajo tisti davčni zavezanci, ki so zavezani za oddajo rekapitulacijskega poročila, do 20. v mesecu oddati tudi obračun DDV za pretekli mesec.

• Uporabe znižane (8,5 %) davčne stopnje za določene dobave blaga in storitev;

Posledica enotno sprejete evropske odločitve je razširjena uporaba znižane davčne stopnje in sicer še na čiščenje oken ter čiščenje zasebnih gospodinjstev, frizerske storitve, obnovo in popravila zasebnih stanovanj, dobavo knjig na vseh fizičnih nosilcih, manjša popravila koles, čevljev in usnjenih izdelkov, oblačil ter gospodinjskega perila in na storitve domačega varstva…

• Predložitve (predčasnega) obračuna DDV;

Z novim ZDDV-1B se za davčni organ uvaja pravica do zahteve vložitve predčasnega davčnega obračuna če znotraj inšpekcijskega nadzora ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da zavezanec davka ne bo plačal.

• Omejitve pravice do odbitka vstopnega DDV;

V 66. členu se spremeni omejitev pravice do odbitka vstopnega DDV, in sicer sme zavezanec odbiti vstopni DDV od stroškov prehrane in nastanitve, če so ti stroški nastali pri dobavah v okviru opravljanja njegove dejavnosti.

V letu 2010 pa se začne za obračune DDV, ki se nanašajo na davčna obdobja po 31. decembru 2009 uporabljati tudi sprememba, objavljena v Uradnem listu 33/2009, ki določa, da se davčnemu zavezancu presežek DDV po obračunu vrne v 21 in ne več v 60 dneh.

Prispevki za socialno varnost

Prispevki za socialno varnost plačujejo zaposleni, zavarovanci, delodajalci in drugi zavezanci (v nadaljevanju zavezanci) v skladu z Zakonom o prispevki za socialno varnost (Uradni list RS, št. 5/96, 34/96, 3/98, 81/00 in 97/01, v nadaljevanju: ZPSV), v skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (UL RS št. 106/99, 72/00, 124/00, 109/01, 108/02, 40/03, 63/03 – v nadaljevanju ZPIZ-1), z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, z Zakonom o družinskih prejemkih in z Zakonom o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti.

Za zaposlene v RS in državljane RS, zaposlene pri tujcih, se prispevki za obvezno zavarovanje plačujejo iz plače in iz nadomestil plače za čas odsotnosti z dela v skladu s predpisi o delovnih razmerjih in predpisi o zdravstvenem zavarovanju, če ni z zakonom drugače določeno. Najnižja osnova za obračun prispevkov je znesek minimalne plače.

Plača je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Sestavni del plače je tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi (126.člen Zakona o delovnih razmerjih, UL RS, št.42/2002 – v nadaljevanju ZDR-1). Dodatki se določijo za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, in sicer za nočno delo, nadurno delo, delo v nedeljo, delo na praznike in dela proste dneve po zakonu. Delavcu pa pripada tudi dodatek za delovno dobo.

Prispevki za obvezno zavarovanje se za zaposlene v RS in državljane RS, zaposlene pri tujcih, obračunajo in plačajo tudi od vseh drugih prejemkov iz delovnega razmerja, vključno s stimulacijami, bonitetami, boni, jubilejnimi nagradami, odpravninami in solidarnostnimi pomočmi ter povračil stroškov dela, ki presegajo s predpisom vlade določen znesek (Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, UL RS, št.140/06).

Prav tako se prispevki za socialno varnost plačujejo od regresa za letni dopust, in sicer od dela, ki presega 70% povprečne plače predpreteklega meseca v RS. Če se izplačilo regresa opravi v dveh ali več delih, se ob izplačilu naslednjega oz. zadnjega dela regresa ugotovi celotna višina regresa in izvrši obračun prispevkov od posameznih delov regresa za letni dopust.

Pregled osebnih prejemkov in obveznosti za plačilo prispevkov za socialno varnost:

Vrsta prejemka	Osnova za plačilo prispevkov za socialno varnost
Plača oz. nadomestilo plače	Celoten znesek plače
Povračilo stroškov (npr.prehrana,potni stroški)	Del,ki presega s predpisom vlade določen znesek
Odpravnine in solidarnostne pomoči	Del,ki presega s predpisom vlade določen znesek
Stimulacije in bonitete	Celoten znesek stimulacij in bonitet
Regres za letni dopust	Del, ki presega 70% povprečne plače predpreteklega meseca zaposlenih v RS

Vrste in stopnje prispevkov:

Vrsta prispevka za socialno varnost	Prispevek delojemalca	Prispevek delodajalca
Za pokojninsko in invalidsko zavarovanje	15,50%	8,85%
Za zdravstveno zavarovanje	6,36%	6,56%
Za starševsko varstvo	0,10%	0,10%
Za zaposlovanje	0,14%	0,06%
Za poškodbe pri delu in poklicne bolezni	/	0,53%
SKUPAJ	22,10%	16,10%

Izplačevalec osebnih prejemkov mora prispevke za socialno varnost obračunati hkrati z obračunom osebnih prejemkov.

Pravne osebe plačujejo obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost na vplačilne podračune, predpisane s Pravilnikom o podračunih ter načinu plačevanja obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov, in sicer se:

• prispevki delojemalca nakazujejo na:
  • prispevek za zaposlovanje:
    TRR: 01100-1000076823; sklic: 19 davčna številka-06165
  • prispevek za starševsko varstvo:
    TRR: 01100-1000701794; sklic: 19 davčna številka-06181
  • prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje:
    TRR:01100-2000014903; sklic: 19 davčna številka-06203
  • prispevek za zdravstveno zavarovanje:
    TRR: 01100-3000370762; sklic: 19 davčna številka-06220

• prispevki delodajalca:
  • prispevek za zaposlovanje:
    TRR: 01100-1000074786; sklic: 19 davčna številka-06254
  • prispevek za starševsko varstvo:
    TRR: 01100-1000700145; sklic: 19 davčna številka-06270
  • prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje:
    TRR: 01100-2000012866; sklic: 19 davčna številka-06297
  • prispevek za zdravstveno zavarovanje:
    TRR: 01100-3000160660; sklic: 19 davčna številka-06343
  • prispevek za nesreče pri delu in poklicne bolezni:
    TRR: 01100-3000167450; sklic: 19 davčna številka-06351

Nadzor nad plačevanjem prispevkov opravlja Davčna uprava RS.

Tina Tuhtar

Delno povračilo nadomestila plače

V času svetovne gospodarske krize imajo podjetja na voljo dve obliki pomoči države, in sicer delno povračilo nadomestila plače ter delno subvencioniranje polnega delovnega časa.

1. Delno povračilo nadomestila plače

Podjetju, ki se je znašlo v krizi in ne more zagotavljati dela svojim zaposlenim, je omogočena pomoč v obliki delnega povračila nadomestil plač. To pomeni, da delodajalec napoti delavca na začasno čakanje na delo za obdobje največ 6 mesecev (če se spremenijo okoliščine pri delodajalcu lahko še za dodatnih 6 mesecev). V času začasnega čakanja na delo ima delavec pravico do nadomestila plače v višini 85% osnove za nadomestilo, ki je določena z zakonom o delovnih razmerjih, delodajalec pa od Zavoda za zaposlovanje dobi povrnjenih 50% stroškov nadomestil plače. Delavci, ki so na čakanju, se morajo 20% časa napotitve usposabljati s programi, katerih namen je povečanje zaposljivosti z dvigom izobrazbenega nivoja, s dokvalifikacijami oz. prekvalifikacijami. Za stroške usposabljanja dobi delodajalec povrnjenih do 500€ na delavca v obdobju čakanja na delo.

Delno povračilo izplačanih nadomestil plač delavcem pri delodajalcih, ki delavcem začasno ne morejo zagotavljati dela (začasno čakanje na delo na domu), ter povračilo stroškov njihovega usposabljanja ali izpopolnjevanja, dokvalifikacije oziroma prekvalifikacije (usposabljanje) v tem obdobju ureja Zakon o delnem povračilu nadomestila plače (UL RS, št. 42/09).

Pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo lahko uveljavlja podjetje, ki predloži opis poslovnega položaja delodajalca v okoliščinah svetovne gospodarske krize (navedba vzrokov za zmanjšanje obsega dela, število delavcev, katerim ne more zagotavljati dela,..). Podjetje na podlagi opisa ugotovi, da zaradi poslovnih razlogov začasno ne more zagotavljati dela hkrati največ 50% zaposlenim delavcem pri delodajalcu in odloči o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo. Podjetje mora tudi sprejeti in predložiti program ohranitve in dviga kakovosti delovnih mest in razvoja človeških virov (predvideni ukrepi delodajalca za izboljšanje rezultatov poslovanja).

Pravice do delnega povračila izplačanih nadomestil plač in povračila stroškov usposabljanja ne more uveljavljati delodajalec, katerega izguba v preteklih 12 mesecih znaša več kot polovico osnovnega kapitala, če je vrednost njegovega premoženja manjša od vsote njegovih obveznosti in/ali če je nad njim uveden postopek insolventnosti.

Delodajalec lahko napoti posameznega delavca na začasno čakanje na delo za obdobje največ šestih mesecev. V to obdobje se prekinitve ne vštevajo . Začasno čakanje na delo se prekine, kadar je delavec pozvan na delo, ko koristi letni dopust ali uveljavlja pravice iz socialnega zavarovanja (koriščenje očetovskega dopusta, porodniškega dopusta,…). Izjemoma se lahko to obdobje podaljša še za dodatnih šest mesecev, če se spremenijo okoliščine pri delodajalcu glede na program (o obstoju teh sprememb mora delodajalec pred iztekom šestih mesecev pridobiti soglasje Zavoda za zaposlovanje).

Delavec ima v času začasnega čakanja na delo:

• pravico do nadomestila plače v višini 85% osnove za nadomestilo, katera po Zakonu o delovnih razmerjih znaša v višini povprečne mesečne bruto plače delavca za poln delovni čas iz zadnjih treh mesecev pred vročitvijo obvestila o začasnem čakanju na delo. Če delavec v obdobju zadnjih treh mesecev ni delal in je prejemal nadomestilo plače (npr. zaradi bolezni), je osnova za nadomestilo povprečna mesečna plača zadnjih treh mesecev pred začetkom odsotnosti.
• pravico in obveznost usposabljanja 20% časa napotitve delavca na začasno čakanje na delo (delavce se lahko usposablja s programi, ki jih izvajajo zunanji izvajalci ali z internimi programi, ki jih izvajajo mentorji, z namenom izpopolnjevanja, dokvalificiranja oz. prekvalificiranja);
• pravico do povračila stroškov prevoza in prehrane v zvezi z obveznostjo usposabljanja (te stroške je obvezan kriti delodajalec za dneve, ko je delavec prisoten in usposabljanju);
• obveznost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo.

Nadomestilo plače ne sme biti nižje od bruto minimalne plače (trenutno 597,43€) in ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.

Delodajalec uveljavi pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plač in povračila stroškov usposabljanja z vlogo, ki jo vloži v elektronski in pisni obliki na Zavod RS za zaposlovanje najkasneje do 31.3.2010 skupaj z opisom poslovnega položaja. Po prejetju popolne vloge, Zavod zaposlovanje v najkrajšem roku izda odločbo o priznanju pravice do delnega povračila nadomestil plač, kateri sledita Pogodba o delnem povračilu nadomestil plač in Pogodba o delnem povračilu stroškov usposabljanja.

Delodajalec izplača v breme Zavoda za zaposlovanje 50% osnove za nadomestilo plače. Delno nadomestilo plač se delodajalcu izplačuje mesečno, in sicer od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge. Zavod za zaposlovanje delodajalcu ne poravna obračunanih nadomestil plač, če jih ta ni izplačal delavcem, ki so bili do njih upravičeni.

Delodajalec zagotavlja pravico in obveznost delavcev na začasnem čakanju na delo do usposabljanja. Povračilo stroškov za usposabljanje se zagotovi v višini 500€ na delavca v obdobju čakanja na delo. Delodajalec mora predložiti dokazila o usposabljanju delavcev najkasneje v roku 2 mesecev po zaključku izvajanja ukrepa, vendar pa morajo upravičeni stroški usposabljanja nastati v času vključenosti delodajalca v ukrep in biti poravnani najkasneje 2 meseca po zaključku izvajanja ukrepa.

Obveznosti delodajalca v obdobju prejemanja delnega povračila izplačanih nadomestil plač so:

• izplačevati nadomestila plač delavcem v višini 85% osnove za nadomestila in poravnati prispevke za socialno varnost;
• ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov;
• ne sme odrejati nadurnega dela, če lahko to delo opravi delavec, ki je na čakanju;
• ne sme obračunati in izplačati nagrad organom vodenja in nadzora;
• delavcem na čakanju mora zagotoviti usposabljanje v skladu s predloženim programom.

2. Delno sofinanciranje polnega delovnega časa

Delno sofinanciranje delovnega časa ureja Zakon o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa (UL RS, št. 5/2009 in 40/2009) z namenom ohranitve delovnih mest prek zagotavljanja pomoči delodajalcem in delavcem v primerih skrajšanega delovnega časa.

Za subvencijo lahko zaprosi delodajalec – pravna oseba, ki ima status gospodarske družbe, kot tudi fizična oseba (npr. samostojni podjetnik), če ima zaposlene delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas in ki zaradi ohranitve delovnih mest kot polni delovni čas določi delovni čas 36 ur na teden oz. z reprezentativnim sindikatom sklene dogovor o zagotavljanju dela krajši delovni čas, vendar ne manj kot 32 ur na teden.

V skladu z Zakonom o delovnih razmerjih je osnovna dolžnost delodajalca, da delavcu zagotavlja delo, za katerega sta se dogovorila v pogodbi o zaposlitvi. Delavcu, ki je torej zaposlen s polnim delovnim časom, mora delodajalec tudi zagotavljati delo za polni delovni čas. Če zaradi razmer na trgu delodajalec ne more zagotavljati dela za polni delovni čas (torej zagotavlja delo za krajši delovni čas), mora za razliko do polnega delovnega časa zagotoviti nadomestilo plače. Osnova za nadomestilo je povprečna mesečna plača delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev.

Pogoji za uveljavljanje pravice do delnega subvencioniranja polnega delovnega so naslednji:

• če v obdobju prejemanja subvencije delodajalec ne bo odpuščal svojih zaposlenih iz poslovnih razlogov;
• če bo delodajalec v obdobju prejemanja subvencije izplačeval plače in poravnaval prispevke za socialno varnost;
• če v obdobju prejemanja subvencije delavcem ne bo odrejeno nadurno delo;
• če za poslovno leto, v katerem bo potekalo delno subvencioniranje polnega delovnega časa, podjetje ne bo izplačevalo nagrad organom vodenja in nadzora.

Subvencija se zagotovi v višini 60€ mesečno na delavca v primeru 36 urnega delovnika na teden in dodatnih 60€ mesečno na delavca za tiste delodajalce, ki bodo zagotovili delo za 32 ur na teden.

Za pridobitev subvencije mora delodajalec z zakonom, kolektivno pogodbo oz. splošnim aktom določiti polni delovni čas 36 ur/teden.

Vlogo za delno subvencioniranje polnega delovnega časa se lahko odda do 31. 3. 2010.

Delodajalec, ki je uveljavil pravico do delnega subvencioniranja polnega delovnega časa lahko uveljavlja tudi pravico do delnega povračila nadomestil plač, vendar ne hkrati za istega delavca.

Tina Tuhtar

Redni letni popis

Slovenski računovodski standard 28 (SRS 2006) opredeljuje računovodsko nadziranje in nadziranje računovodenja. V sklopu tega standarda je opredeljena tudi obveznost za izvedbo rednega letnega popisa sredstev in obveznosti do virov sredstev, s katerim se zagotovi, da so računovodske postavke v bilanci stanja resnične oz. usklajene z dejanskim stanjem sredstev in obveznosti do virov sredstev na presečni dan (SRS 28.23). Podjetje praviloma popiše sredstva in dolgove na koncu ali čim bliže koncu poslovnega leta.

Preberi več

Davčne stopnje v sistemu DDV

Zakon o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV-1) v 41. členu predpisuje dve stopnji, in sicer osnovno ali splošno ter znižano. DDV se obračunava in plačuje po splošni davčni stopnji 20% od davčne osnove za obdavčitev vsega blaga in storitev, razen za tistega, za katerega zakon izrecno predpisuje oprostitev plačila davka ali znižano davčno stopnjo.
Preberi več

Vračilo DDV plačanega v Skupnosti

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost – Vračilo DDV plačanega v Skupnosti

S strani Ministrstva za finance je bil v vladno obravnavo podan predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost. Predlog obravnava tri večje spremembe:

1. Obdavčitev storitev
2. Vračilo DDV-ja davčnim zavezancem s sedežem v drugi državi in
3. Preprečevanje davčnih goljufij.
Preberi več

Pridobitev in odsvojitev delnic, ki so bile pridobljene s povečanjem osnovnega kapitala iz sredstev družbe

Pri ukrepih povečanja osnovnega kapitala velja uvodoma opozoriti na razmerje med osnovnim kapitalom in premoženjem družbe katera sta ob začetku poslovanja identična, nakar pa lahko, glede na dejstvo, da je osnovni kapital samo del premoženja družbe, ki ga sestavljajo tudi druge oblike kapitala, le ta doseže večkratno vrednost osnovnega kapitala.

Preberi več

Pridobitve blaga iz EU in mali davčni zavezanci

Ko v sistemu DDV govorimo o malih davčnih zavezancih, govorimo o davčnih zavezancih, ki v zadnjih 12 mesecih niso presegli oziroma ni verjetno, da bodo presegli 25.000 EUR obdavčljivega prometa. Za male davčne zavezance je značilno da:

• so oproščeni obračunavanja DDV,
• na izdanih računih ne smejo izkazovati DDV,
• nimajo pravice do odbitka DDV v skladu s 63. členom Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1),
• ne oddajajo obračunov DDV.

Preberi več

Delno subvencioniranje polnega delovnega časa

Namen Zakona o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa (Ur. l. RS št. 5/2009 z dne 23.01.2009) je ublažiti posledice gospodarske krize z zagotavljanjem pomoči delodajalcem in delavcem v primeru, da se odločijo za skrajšanje delovnega časa. Po tem zakonu je podjetjem omogočena pridobitev subvencije v višini 60 EUR mesečno na delavca, če delavcu v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih, kot polni delovni čas določijo 36 ur na teden, za kar se je nekaj slovenskih podjetij ze odločilo. Za izvajanje omenjenega zakona je pristojen Zavod RS za zaposlovanje.
Preberi več

Povračila stroškov za službena potovanja v tujino

Način in višino povračil stroškov v zvezi s službenimi potovanji v tujino ureja Uredba o povračilu stroškov za službena potovanje v tujino (zadnja sprememba URL RS 30/2009; nadalje: uredba). Upravičenost do povračila stroškov za službena potovanja v tujino pridobi zaposleni na podlagi naloga za službeno potovanje.

Preberi več

Kdo je davčni zavezanec?

Čeprav skoraj vsakdo, ko zasliši besedi davčni zavezanec, pomisli na DDV, pa je vendar ta izraz veliko širši, saj je davčnih zavezancev toliko vrst, kolikor imamo davkov. Na splošno velja, da so davčni zavezanci za plačilo posameznega davka vsi posamezniki, ki v Sloveniji dosežejo oz. prejmejo različne dohodke. Omenim naj samo »veliko« trojico davkov, ki predstavlja glavni pritok v državni proračun. To trojico sestavljajo davek od dohodka fizičnih oseb (dohodnina), davek na potrošnjo (DDV) ter prispevki za socialno varnost. Če pogledamo dohodnino na eni strani in DDV na drugi strani, lahko opazimo, da prvi obdavčuje različne vrste dohodkov, drugi pa različne rabe dohodka, razen varčevanja.

Preberi več

Izvršba na podlagi verodostojne listine

V času svetovne finančne in gospodarske krize se podjetja vedno bolj pogosto srečujejo s problemom neplačil oziroma z zamikom plačil terjatev s strani kupcev. To pomeni, da podjetje kljub ustvarjenemu prihodku ne ustvari prejemka, zaradi česar lahko kljub dobremu poslovanju zaide v likvidnostne težave, ki vodijo v propad. Zato bomo danes predstavili eno od možnosti, kako lahko podjetje z malo stroški samo izterja svojo terjatev.

Preberi več

Vračilo davka na dodano vrednost

Državni svet je na pobudo Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance Vladi Republike Slovenije in Ministrstvu za finance predlagal, da upoštevaje postopke, ki so povezani z vračili in likvidnostno situacijo, vzpostavita čim večjo ažurnost pri dejanski izvedbi vračila davka na dodano vrednost in, da bi bilo primerno pospešiti vračanje preplačanega davka na dodano vrednost ter skrajšati rok za vračilo davka na dodano vrednost iz 60 na 30 dni.

Preberi več

Davčni obračun in investicijska olajšava za leto 2008

Dne 13. 2. 2009 je bil v Uradnem listu RS, št. 12/09 objavljen Pravilnik o davčnem obračunu davka od dohodkov pravnih oseb. Pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, in se uporablja za obračun davka od dohodkov pravnih oseb, za obdobje od 1. januarja 2008 dalje, za  davčne obračune, ki se predlagajo po dnevu objave tega pravilnika, torej po 13.2.2009.

Preberi več