Anonimna prijava korupcijskih kaznivih dejanj

Slovenska policija je z današnjim dnem vzpostavila možnost povsem anonimne e-prijave korupcijskih kaznivih dejanj. Na področju preiskovanja korupcije morajo namreč med sabo sodelovati tako države kot mednarodne institucije, izredno pomembno pa je tudi sodelovanje posameznikov. V boju proti korupciji bomo skupaj bolj uspešni!

Če ste seznanjeni s kakšno obliko korupcijskega kaznivega dejanja, jo prijavite

“Če ste seznanjeni s kakšno obliko korupcijskega kaznivega dejanja, jo prijavite,” je državljane na današnji novinarski konferenci zato pozval pomočnik direktorja Uprave kriminalistične policije Robert Črepinko.

Za zagotovitev anonimnosti e-prijave pa je treba zagotoviti vpletenost tretje organizacije (e-uprava), ki bo zagotavljala, da se pri posredovanju anonimnih prijav na policijo ne zahtevajo podatki o prijavitelju niti podatki , ki bi kazali na IP številko računalnika, s katerega je bila podana prijava.

Gre torej za alternativno rešitev, ki dopolnjuje možnost podajanja anonimnih sporočil na anonimni telefon policije 080-1200. Izkušnje policijskega dela namreč kažejo, da žrtve in oškodovanci ne prijavljajo vseh kriminalnih dejanj, pa tudi priče policiji pogosto niso pripravljene povedati določenih podatkov. Najbolj pogost vzrok za to t. i. “temno polje kriminalitete” je strah pred maščevanjem storilca ali dolgotrajnimi sodnimi postopki. Čeprav postajajo ljudje vedno bolj zadržani do dogodkov v svoji okolici, pa še ni rečeno, da niso pripravljeni posredovati določenih informacij o dejstvih in okoliščinah kaznivega dejanja ali podatkov o osumljencu, vendar tako, da osebno niso vpleteni.

O korupciji

V praksi obstajajo različne definicije korupcije, ki na eni strani upoštevajo njeno družbeno ali politično sestavino, na drugi pa ekonomsko ali organizacijsko. Korupcije zato ne moremo enačiti samo z njeno kazenskopravno definicijo, pač pa je njeno opredeljevanje širše. Pravila, ki določajo, kaj naj bi bila, temeljijo predvsem na moralnih izhodiščih o poštenosti in nepristranskosti javnih uslužbencev in ljudi z javnimi pooblastili.

Pojavne oblike korupcije

Korupcija ima več pojavnih oblik, od podkupovanja, izsiljevanja, goljufije, poneverbe do nepotizma, in vedno predstavlja dvosmerno transakcijo: na eni strani je ponudnik podkupnine, na drugi pa njen prejemnik.

Pojem korupcije zajema različna moralno sporna dejanja (prekrške in kazniva dejanja v najširšem smislu). Običajno poteka med dvema osebama, ki se zavedata, da s protipravnim dejanjem pridobita oba, tako dajalec podkupnine, ki želi z njo nekaj pridobiti, kot njen prejemnik, ki si z njo izboljša svoj položaj, pri čemer pa se ljudje praviloma ne počutijo kot žrtve in oškodovanci. Zmotno je mišljenje, da je podkupovanje edina oblika korupcije, res pa je, da je najbolj razširjeno.

Negativni učinki korupcije

Dejstvo je, da vse oblike korupcije niso enako škodljive, vendar sleherna spodkopava pravila ter ima uničujoče učinke na gospodarski in politični razvoj države.Škoda, ki jo povzroča korupcija, ni samo ekonomska, temveč je lahko tudi ekološka in socialna.

Najpogostejši negativni učinki korupcije so zmanjševanje investicij in s tem posredno na daljši rok zmanjševanje gospodarske rasti in proizvodnje, saj se z napačnimi ali neuporabnimi investicijami izkrivljeno prikazuje dejansko stanje.

Korupcijski posli zaradi visokih stroškov in nepotrebnih investicij vplivajo na poslabšanje družbene infrastrukture (promet, zdravstvo, energija …), ki ne more delovati stoodstotno. Ko pa se takšno stanje poskuša popraviti, to sproži še večje stroške in nove priložnosti za korupcijo.

Korupcija zmanjšuje tudi davčni priliv, saj izkrivi uravnovešenost državnega proračuna in proračuna lokalne skupnosti. Bolj ubogljivi in nepokvarjeni sektorji dobijo še manj sredstev, kar povzroči poslabšanje standarda najrevnejšega sloja prebivalstva. Korupcijska sredstva se porazdelijo med tiste, ki imajo boljše položaje in zveze, najnižji sloji pa morajo plačevati za osnovne storitve. V korupcijska dejanja so ponavadi vpletene osebe, ki imajo politično in gospodarsko moč ter moč odločanja.