Afganistan je tudi naša vojna

Piše: Sašo Ornik

Do zdaj na vseh misijah, ki so jih slovenski vojaki opravili v tujini, nismo izgubili enega vojaka. Kar je velika sreča, po drugi strani pa nam preprečuje debato o tem, kje in zakaj naši vojaki služijo. Ti vojaki niso naborniki, na misije gredo zaradi denarja, veselja do avantur, česarkoli že, le prisiljeni niso. Zato je tveganje tudi njihova stvar, ne stvar jeznih staršev, ki so jim iz objema iztrgali otroke in jih poslali v vojno, v katero ne verjamejo in v državo, ki se jim zdi zelo daleč in zelo nepomembna.

A po drugi strani gre tukaj za davkoplačevalski denar in za interese države Slovenije. Ne gre dvomiti, da je sodelovanje naše države v tej vojni, čeprav za zdaj še ne v bojnih nalogah, tudi posledica ameriških pritiskov. S tem sodelovanjem si kupujemo ameriško zavezništvo in mir pred njihovimi pritiski, češ, glejte, saj imamo vojake v vojni, ki se vam zdi pomembna, saj sodelujemo, zdaj pa nas pustite pri miru. Druge interese naše države je težko najti. Mar tam skrbimo za varnost pred terorizmom? Prosim vas lepo, v to verjame vse manj Američanov, kaj bi še mi. Če bi se resnično bali terorizma, bi povečevali sredstva za naše obveščevalne službe, za policijo, za specialne enote, za varovanje in nadzor ključnih objektov, ne pa pošiljali peščice vojakov na drug konec sveta.

Kot davkoplačevalci in tisti, ki nam je slovenska vojska dejansko namenjena, torej, mišljena je kot naša obrambna sila, se moramo vprašati, ali ni bolje teh vojakov obdržati doma, kjer se naj pripravljajo na morebitno vojno tukaj. Našo prisotnost na Kosovem lahko še upravičimo, saj gre za soseščino v kateri živimo, Afganistan pa je daleč proč in razmere tam ne vplivajo posebej na naša življenja. Ne glede na to, kaj nekateri pravijo.

Na žalost te debate ne bo vse do prve slovenske žrtve. Kakor zdaj kaže, na to ne bo potrebno prav dolgo čakati.

Sašo Ornik