90 dni kolesarjenja za zeleni rekord Zemlje

Ultramaratonski kolesar Radovan Skubic – Hilarij pripravlja nov podvig, ko bo vsak dan s kolesom premagal 290 kilometrov. Njegov namen je opozoriti na pomen ohranjanja planeta Zemlja, zato je največji kolesarski ultramaraton posvetil prav našemu planetu. Hilarijev ultramaraton bo s spremljevalnimi dogodki potekal od 1. junija do 29. avgusta 2010. V 90 dneh bo prekolesaril približno 25.000 kilometrov.

290 kilometrov dolga trasa je speljana po območju Srca Slovenije, Posavja in Dolenjske, kjer se prepletajo ravnice in hribčki, potoki in reke, zelenice in vinogradi ter veliko gozdov. Start in cilj bo vsak dan v Termah Snovik v Tuhinjski dolini, ki so najvišje ležeče in hkrati edine eko terme v Sloveniji.

Slovenski ultramaratonski kolesar Radovan Skubic – Hilarij se bo 1. junija v jutranjih urah podal na svoj najdaljši kolesarski podvig doslej. V 90 dneh bo po Sloveniji prekolesaril 25 tisoč kilometrov. Start in cilj rekordnega podviga bo vsak dan v Termah Snovik pod zelenimi kamniškimi planinami v Srcu Slovenije. S kolesarjenjem želi Hilarij poudariti pomen ohranjanja našega planeta in opozoriti na stanje okolja.

Hilarijevo poganjanje pedalov bo spremljala vrsta okroglih miz, predavanj, razstav in drugih dogodkov o ekoloških temah, predvsem o gozdovih, vodah in ozračju. Omenjene akcije se bodo odvijale v krajih, skozi katere bo potekal kolesarski ultramaraton. Hilarija bodo ob določenih dogodkih sprejeli tudi župani posameznih mest ob trasi, katerim bo ultramaratonec izročil posebno listino.

Namen projekta je 90 dni ozaveščati ljudi o stanju našega planeta, ki nam je vsem skupni dom. V ta namen bodo vseh 90 dni v medije posredovana določena sporočila, z namenom opozarjati na pomen ohranjanja planeta Zemlja.

Slovenija je med najbolj gozdnatimi deželami sveta, lahko se pohvalimo tudi s pitno vodo, o čemer moramo seznaniti svet in ga opozoriti na naš pozitiven odnos do narave. Velik poudarek v tej akciji bo na kolesarjenju, tako pri nas kot tudi v svetu, saj je kolo kot prevozno sredstvo še premalo izkoriščeno, čeprav je za zdravje koristno in do narave prijazno. Za kolesarjenje želi Hilarijev podvig navdušiti zlasti mlade.

K sodelovanju pri projektu je Hilarij povabil Zvezo ekoloških gibanj Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije, Center za razvoj Litija, Turistično zvezo Slovenije ter Društvo za razvoj in varovanje GEOSS-a. Omenjene institucije pri projektu koordinirajo spremljevalne dogodke, skrbijo za medijsko podporo in pomagajo pri vključevanju različnih institucij. Organizacijski odbor sestavljajo Radovan Skubic – Hilarij, Aleksandra Gradišek, Karel Lipič, Jože Prah in Mirko Kaplja.

Vse vključene institucije si prizadevajo za ohranjanje naravnosti našega planeta. Center za razvoj Litija denimo s pomočjo stroke in partnerjev izvaja evropski projekt CO2-NeuTrAlp, ki ga financira Evropska unija v okviru Cilja 3 – Transancionalno sodelovanje na območju Alp. Projekt želi narediti premik v osveščanju prebivalcev Srca Slovenije in pripraviti konkretne koncepte za trajnostno mobilnost. Cilji so večja uporaba javnega prevoza, večja uporaba koles in večja souporaba osebnih avtomobilov.

O vsem spremljevalnem dogajanju bo obveščena tako domača, kot tuja javnost. Sporočila bodo zato vsakodnevno posredovana na naslov predsednika države RS, predsednika vlade RS, predsednika državnega zbora RS, na Odbor Evropskega parlamenta za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter Odbor za promet in turizem.

Iz zelenega objema Kamniških planin se bo Hilarij vsakodnevno odpravil na 290 kilometrov dolgo pot s kolesom in devetdesetkrat prekolesaril traso Terme Snovik – Kamnik – Domžale – Dol pri Ljubljani – Geoss – Litija – Šmartno pri Litiji – Bogenšperk – Ivančna Gorica – Muljava – Žužemberk – Dolenjske toplice – Novo mesto – Otočec – Šentjernej – Kostanjevica – Brežice – Krško – Brestanica – Sevnica – Radeče – Zidani most – Hrastnik – Trbovlje – Zagorje ob Savi – Litija – Dol pri Ljubljani – Domžale – Kamnik – Terme Snovik. Celotna proga je dolga 290 km, v 90 dneh bo torej Hilarij prekolesaril približno 25.000 kilometrov.

Radovan Skubic – Hilarij je ljubiteljski športnik, ki hrepeni po ekstremnih dosežkih in si vsako leto zadaja bolj zahtevne projekte. Ob tem rad poudari, da mu največ pomeni podpora njegove družine. Njegov trening traja skozi celo leto in počitka pravzaprav ne pozna. Z ultramaratonom se ukvarja že dvajset let, na začetku se je udeleževal predvsem krajših rekreacijskih tekov in klasičnih maratonov. Deloval je tudi v sekciji za gorske teke pri Atletski zvezi Slovenije in se udeleževal gorskih tekov doma in v tujini. Je velik ljubitelj planin in že od leta 1965 član Planinske zveze Slovenije.

Radovan je tekel že od mladih let. Štiri leta je treniral tudi rokomet, kasneje pa se je navdušil za gorski tek. Ta 56-letni posebnež ima za seboj že veliko nenavadnih uspehov, omenimo naj samo najbolj odmevne. S tekom je osvojil že mnoge vrhove po Evropi: Mont Blanc, Matterhorn in Monte Roso, tekel je tudi po Škotskem višavju, leta 1993 pa je v Wallesu tekel na Snežni vrh. V osmih urah in pol mu je uspelo s tekom povezati tri zasavske vrhove: Čemšeniško planino, Zasavsko sveto goro in Kum. Leta 1996 je pretekel pot Čemšeniška planina – Trdinov vrh, Kum – Triglav in slovensko planinsko transverzalo od Maribora do Ankarana. Na slednji podvig je Hilarij še posebej ponosen, saj je v desetih dneh in pol popravil rekord na tej poti.

V letu 2000 je ob dnevu Zemlje tekel za čisto reko Savo in njene bregove, leta 2002 je iz Trbovelj tekel »na kavo« v Portorož, pretekel je tudi pot od jezera do jezera: začel je ob Bohinjskem jezeru, po 1060 kilometrih pa se je ustavil na Durmitorju ob Črnem jezeru. Projekt leta 2003 je poimenoval Tek miru in sožitja, GEOSS – Olimp, začel ga je v geometrijskem središču Slovenije na Vačah, končal pa na gori Olimp v Grčiji, kjer je ultramaratonec praznoval tudi svoj 50. rojstni dan. Leto 2004 je zaznamoval s projektom Pozdravljena, Evropa, ki ga je 16. aprila začel v evroparku v Zagorju, 1. maja, ko je Slovenija vstopila v Evropsko unijo, pa ga je končal v Bruslju. Tek je trajal 16 dni, pretekel je 1400 kilometrov. Zastavo, ki jo je Radovan prinesel v Bruselj, so obesili na drog v stavbi evropskega parlamenta.

Leto 2004 je bilo prelomnica v življenju Radovana Skubica Hilarija. Takrat je tekaške copate zamenjal za kolo in z njim nadaljeval potepanja po domovini in svetu. Odločitev za kolo ni bila lahka, vendar so svoje zahtevale tudi poškodbe zaradi teka. Treningi s kolesom so popolnoma drugačni, zahtevajo tudi več časa. Že leta 2005 je uspešno opravil prvi kolesarski projekt, v sedemnajstih dneh je prevozil 5200 kilometrov po Evropi in nekdanji Jugoslaviji, leta 2006 se je odpravil »po poti Zdravljice«, v trinajstih dneh je prekolesaril 3800 kilometrov.

Junija 2008 je Hilarij odkolesaril proti Pekingu na Olimpijske igre. V geometrijskem središču na Vačah je prevzel slovensko zastavo, v 46 dneh pa prevozil 10.800 kilometrov. Pot ga je do Kitajske vodila po Madžarski, Ukrajini, Rusiji, Kazahstanu in Mongoliji. Kljub vsem naporom Hilariju nič ne more preprečiti, da ne bi spet izvajal podobnih projektov, predvsem zaradi ljubezni do narave in zdravja.

Start kolesarskega ultramaratona bo 1. junija 2010. Ne glede na vremenske razmere, se bo Hilarij na pot podal vsak dan do konca avgusta, saj pravi, da si samo naš planet zasluži nekaj tako ekstremnega.