Minimalna plača

Piše: Tina Tuhtar

Minimalna plača je najnižja možna mesečna plača, ki jo delavec prejme. Uvedena je bila aprila 1995 z Zakonom o izvajanju dogovora o politiki plač in drugih prejemkov zaposlenih v gospodarstvu in socialnega sporazuma za leto 1995 ter o najnižji in najvišji dejanski plači (UL RS 29/1995). Do marca leta 1996 se je minimalna plača izplačevala za poln delovni čas in predvidene delovne rezultate, od aprila leta 1996 dalje pa je izplačilo minimalne plače pogojeno le s polnim delovnim časom.

Kot polni delovni čas se lahko določi delovni čas, ki je krajši od 40 ur na teden, vendar ne manj kot 36 ur na teden, če je tako dogovorjeno z zakonom ali s kolektivno pogodbo. V primeru krajšega delovnega časa pa se minimalna plača izplačuje v nižjem, sorazmernem znesku.

Trenutno je minimalna plača urejena z Zakonom o določitvi minimalne plače (UL RS 114/2006). V njem je določeno, da se minimalna plača poveča vsako leto 1. avgusta za pričakovano rast cen življenjskih potrebščin v letu, ki jo kot podlago za pripravo državnega proračuna sprejme Vlada RS. Tako ugotovljen znesek minimalne plače se objavi v Uradnem listu RS (od 1. avgusta 2009 znaša bruto minimalna plača 597,43€).

28.01.2010 je bil podan Predlog zakona o minimalni plači, ki določa vrednost minimalne plače v višini 734,15€. Pri določitvi minimalne plače se upošteva rast cen življenjskih potrebščin, gibanje plač, gospodarske razmere oz. gospodarska rast ter gibanje zapolenosti. Minimalna plača se bo še vedno usklajevala enkrat letno glede na rast cen življenjskih potrebščin.

Dvig minimalne plače bo precej zvišal stroške dela predvsem tistih delodajalcev, ki imajo zaposlenih veliko delavcev z nizkimi plačami. Pri dosedanji minimalni plači v višini 597,43€ (neto približno 431€), znaša strošek delodajalca 693,62€. Pri dvigu minimalne plače na 734,15€ (neto 562€) pa se bo strošek delodajalca povečal na 852,35€.

Tisti delodajalci, pri katerih bi izplačevanje minimalne plače v višini 734,15€ povzročilo velike izgube in ogrozilo obstoj podjetja ali imelo za posledico odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnih razlogov večjemu številu delavcev, bodo imeli možnost, da postopoma usklajujejo minimalno plačo, vendar najdlje do 31.12.2011. O postopnem usklajevanju in dinamiki izplačila minimalne plače se morajo posvetovati in skleniti pisni sporazum s sindikatom oz. svetom delavcev oz. z delavci na zboru delavcev (sporazum mora vsebovati tudi terminski plan oz. dinamiko prilagajanja minimalne plače). Z namero sklenitve sporazuma in s sklenjenim sporazumom je potrebno obvestiti inšpektorat za delo.

Prehodno obdobje za tiste delodajalce, ki bodo sklenili sporazum, bo tako trajalo predvidoma od 01.03.2010 do 31.12.2012, izplačevati pa bodo morali minimalno plačo od:

• 01.03.2010 najmanj v višini 654,69€ bruto oz. 510,00€ neto;
• 01.01.2011 najmanj v višini 685,25€ bruto oz. 530,00€ neto;
• 01.01.2012 najmanj v višini 734,15€ bruto oz. 562,00€ neto.

Sklenitev sporazuma o drugačnem izplačevanju minimalne plače bo mogoča le v prvih dveh mesecih po uveljavitvi zakona. Kasneje zniževanje minimalne plače ni več mogoče.

Višjo minimalno plačo bo spremljalo tudi zvišanje dodatne splošne dohodninske olajšave in praga za njeno uveljavitev. Predlog zakona o spremembi zakona o dohodnini povečuje dodatno splošno olajšavo za leto 2010 s sedanjih 2.094,99€ na 3.019,83€, prvi prag dohodkov pa s sedanjih 8.694,22€ na 10.200€. S tem naj bi se znižala davčna obremenitev fizičnih oseb v najnižjem dohodkovnem razredu. Povečal pa se bo tudi drugi prag dohodkov, ki je določen kot pogoj za priznavanje dodatne splošne olajšave, in sicer s sedanjih 10.055,96€ na 11.800€. Zaradi teh povečanj naj bi se stroški delodajalcev zaradi zvišanja minimalne plače povečali manj, kot bi se brez teh sprememb. Po izračunu Ministrstva za finance se bodo proračunski prihodki zaradi tega zmanjšali za 46 milijonov evrov, hkrati pa bo povečanje minimalnih plač pozitivno vplivalo na prilive v državni proračun, saj se bodo povečale osnove za plačilo prispevkov in davkov.

Zaradi zvišanja minimalne plače bodo višji tudi prejemki, ki so vezani na minimalno plačo. Tako bodo višja nadomestila za brezposelnost in prejemki za delo na javnih delih. Po izračunu ministrstva za delo, družino in socialne zadeve se bodo povečali transferji brezposelnim za 7,5 milijonov evrov in spodbude za zaposlitev brezposelnih oseb za 5 milijonov evrov. Povečali naj bi se tudi izdatki za štipendije, starševska nadomestila ter sredstva za poklicno rehabilitacijo invalidov.

Poleg vsega pa se obetajo spremembe tudi na področju delovnega prava. Predlagane spremembe Zakona o delovnih razmerjih so predvsem na strani delodajalcev, saj med drugim predlagajo nižje odpravnine, krajše odpovedne roke,…