DDV v letu 2010

Piše: Robert Pritržnik, univ. dipl. ekon

30. oktobra 2009 so bile v Uradnem listu št. 85/2009 objavljene spremembe Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1B). Spremembe zakona so posledica spreminjanja prava EU na področju DDV (natančneje Direktive 2006/112/ES) , ki je bila v letih 2008 in 2009 nekajkrat spremenjena) in poskus sistemske ureditve preprečevanja davčnih utaj.

Velja omeniti, da v okviru te spremembe še ni prišlo do povečanja splošne davčne stopnje (20%), k čemur so težili nekateri strokovnjaki, ker bi naj, baje, najmanj vplivala na davčno obremenitev gospodarstva in s čimer bi se naj najbolj “neboleče” krpalo javno finančni primanjkljaj. So pa spremembe direktive in posledično spremembe ZDDV-1B prinesle novosti na področju:

• Določitve kraja obdavčitve storitev;

Na tem področju gre za konceptualne spremembe saj so se popolnoma nadomestili stari členi (24-30) s členi 24-30e, pri čemer se je spremenilo tudi splošno pravilo o kraju obdavčitve. Glede na to, da je staro splošno pravilo sledilo obdavčitvi po kraju sedeža izvajalca storitve, je po novem za primere, da bodo storitve opravljene davčnemu zavezancu, obdavčitev prilagojena kraju potrošnje oz. namembnem kraju (kraj prejemnika storitev). Storitve, ki so bile v starem zakonu kataloško naštete v 29. členu kot izjema od splošnega pravila (in obdavčene po reverse charge sistemu oz. sistemu samoobdavčitve) so bile v celoti črtane, saj se sedaj obravnavajo isto kot splošno pravilo in ne več kot izjema. Le to se posebej izpostavi, če so storitve opravljena za naročnika iz EU oz, drugih držav, pri čemer je pri poslovanju izven EU še vedno potrebno upoštevati pravilo dejanske uporabe oz t.i. use and enjoyment rule. Ne glede na splošno pravilo o obdavčitvi v državi prejemnika storitev, pa novi ZDDV-1B za tiste storitve za katere ne more predpostavljati, da je storitev porabljena in obdavčena v kraju prejemnika (naročnika), določa posebna pravila. Le ta tako po novem ZDDV-1B veljajo za prevoz potnikov, prevoz blaga znotraj in izven Skupnosti, storitve posrednikov, storitve v zvezi z nepremičninami, najem prevoznih sredstev, restavracijske storitve in catering…

• Reverse charge za storitve med davčnimi zavezanci v Sloveniji;

Koncept reverse charge (obrnjene davčne obveznosti) znotraj Slovenije se uvaja zaradi preprečevanja davčnih zlorab in se tako širi zgolj na tiste najbolj “kritične sektorje”. Kot kritični sektorji oz. storitve so bile z novim ZDDV-1B ocenjene dobava odpadkov, ostankov ter rabljenega materiala, gradbena dela (vključno s popravili, čiščenjem vzdrževanjem, rekonstrukcijo in rušenjem v zvezi z nepremičninami) ter storitve posredovanja osebja v povezavi s temi gradbenimi deli in pa tudi dobava nepremičnin (v kolikor se je zavezanec odločil za obdavčitev). S tem sistemom se tako obveznost za plačilo in uveljavljanje združi v enem zavezancu kar bi naj onemogočalo dosedanje davčne zlorabe oz. utaje.

• Solidarna odgovornost za plačilo DDV;

Gre za ukrep, ki bi naj preprečeval t.i. davčne vrtiljake in s katerimi bo lahko davčni organ (v primeru, da bo ugotovil, da je namen transakcije izogibanje plačilu DDV) obvestil davčnega zavezanca o obstoju okoliščin (izogibanje plačilu DDV) in njegovi solidarni odgovornosti za plačilo DDV. Na podlagi tega obvestila bo davčni organ od dneva prejema obvestila smatral, da je davčni zavezanec vedel, da sodeluje pri t.i. vrtiljačnih goljufijah, kar ga postavlja v vlogo v okviru katere je prav tako odgovoren izogibanju plačila DDV.

• Odvzem identifikacijske številke za DDV;

S tem je davčni organ pridobil pravico do odvzema ID številke za DDV zavezancu, ki bi morebiti drugemu zavezancu omogočil neupravičeni odbitek vstopnega DDV. Pritožba na odločitev organa ne bo zadržala odvzema ID številke za DDV.

• Zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti;

Davčni organ bo po novem lahko od zavezanca za davek zahteval zavarovanje za izpolnitev davčne obveznosti. To bo lahko naredil v treh primerih in sicer v primeru dvoma v upravičenost dodelitve ID številke za DDV, ob pridobitvi prevoznega sredstva iz druge država članice in v primeru vložitve zahtevka za vračilo DDV.

• Postopka vračila obračunanega DDV za tujce;

Pri tem ne gre za vsebinske spremembe samega sistema vračila DDV, temveč za spremembe procesnih pravil glede zahtevka za vračilo DDV tujcem, dokazovanja upravičenosti do vračila in postopka vračila. Po novem bo davčni zavezanec zahtevek za vračilo moral vložiti pri davčnem organu v svoji državi (državi izdaje ID številke za DDV) in sicer zgolj v elektronski obliki.

• Sestave in predložitve rekapitulacijskih poročil;

Spremembe na temu področju so posledica spremembe kraja obdavčitve storitev in s tem povezanega sistema obrnjene davčne obveznosti (reverse charge sistema). Po novem bo posredovanje podatkov potekalo tako kot za dobave blaga znotraj Skupnosti in sicer preko rekapitulacijskih poročil.
Glavne spremembe pri rekapitulacijskih poročilih so:

1. poročilo se oddaja tudi za storitve, za katere velja obrnjena davčna obveznost (do sedaj samo za dobave blaga v EU);
2. poročilo se oddaja mesečno in ne več trimesečno in sicer do 20. v naslednjem mesecu.

Posledično morajo tisti davčni zavezanci, ki so zavezani za oddajo rekapitulacijskega poročila, do 20. v mesecu oddati tudi obračun DDV za pretekli mesec.

• Uporabe znižane (8,5 %) davčne stopnje za določene dobave blaga in storitev;

Posledica enotno sprejete evropske odločitve je razširjena uporaba znižane davčne stopnje in sicer še na čiščenje oken ter čiščenje zasebnih gospodinjstev, frizerske storitve, obnovo in popravila zasebnih stanovanj, dobavo knjig na vseh fizičnih nosilcih, manjša popravila koles, čevljev in usnjenih izdelkov, oblačil ter gospodinjskega perila in na storitve domačega varstva…

• Predložitve (predčasnega) obračuna DDV;

Z novim ZDDV-1B se za davčni organ uvaja pravica do zahteve vložitve predčasnega davčnega obračuna če znotraj inšpekcijskega nadzora ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da zavezanec davka ne bo plačal.

• Omejitve pravice do odbitka vstopnega DDV;

V 66. členu se spremeni omejitev pravice do odbitka vstopnega DDV, in sicer sme zavezanec odbiti vstopni DDV od stroškov prehrane in nastanitve, če so ti stroški nastali pri dobavah v okviru opravljanja njegove dejavnosti.

V letu 2010 pa se začne za obračune DDV, ki se nanašajo na davčna obdobja po 31. decembru 2009 uporabljati tudi sprememba, objavljena v Uradnem listu 33/2009, ki določa, da se davčnemu zavezancu presežek DDV po obračunu vrne v 21 in ne več v 60 dneh.