Kraljestvo zvez in poznanstev

Piše: Sašo Ornik

V popolnem svetu bi ljudje napredovali zavoljo svoje pridnosti in sposobnosti in potem bi pridobila tudi vsa družba, ampak potem, v popolnem svetu ne živimo, v Sloveniji pa še sploh ne. Tako je zelo težko napredovati kamorkoli, če koga ne poznate, včasih pa se zdi, da še zaposlitve, tudi tiste najnižje, ni mogoče dobiti brez zvez.

Tako zelo se je že razširila to bolezen, da je prodrla v vse pore naše družbe in potem ni nič nenavadnega, da tako deluje tudi politika. Če nisi naš, te pač ni, se reče in to tudi drži. Treba je biti član prave politične stranke, če hočeš sodelovati pri nezdravi zlizanosti gospodarstva in politike in se veselo mastiti pri državnih jaslih. Po drugi strani pa, če te dohiti menjava oblasti, ko si še v napačni stranki, ti tudi najvišje zasluge ne bodo veliko pomagale, da te ne bodo kmalu zamenjali s kom poslušnim, s kom, ki v ključnih trenutkih ne bo delal težav. Tako ni nič nenavadnega, da se po vsaki zamenjavi oblasti čisti državni aparat in opozicija vpije o kadrovskem cunamiju.

Ampak ker je nad politiko večina Slovencev že tako ali tako izgubila vsako upanje, se premaknimo malo niže, recimo v svet medijev. Res je, da smo majhna država z malo prebivalci, ampak mar to res pomeni, da v večini zabavnih oddaj na tv res morajo vedno nastopati eni in isti gosti? Mar to res pomeni, da imamo tako majhen krog zanimivih ljudi, ki jih je treba izpostavljat, da vsak na vrsto pride vsake toliko časa? Ali pa je tako, da je v Sloveniji še kar veliko drugih, ki jih nihče nikoli ne opazi, ker pač ne poznajo voditeljev? Bolj bo držalo to slednje. Težko je uspeti brez nekoga, ki ti da možnost, saj je povsem samostojna pot zelo trnova.

Večina nas živi mnogo bolj nezanimiva in slabše plačana življenja in ne merimo na politiko in medije, a verjetno ga ni med nami, ki se ni spraševal, kako je pa oni dobil tisto službo ali pa ali je njej kdo pomagal naprej. Možno je seveda, da smo tudi sami nekam prilezli le zato, ker smo imeli pravega človeka na pravem mestu ob pravem času. Pa četudi to pomeni le zaposlitev v lokalni trgovini. Ki je boljša od nobene zaposlitve.

To ne pomeni, da so vsi ljudje, ki nekam prilezejo zaradi zvez slabi delavci, ne, gotovo ne. Je pa jasno, da se zaradi takšnega kadrovanja naprej mnogokrat zmuzne kakšen takšen, ki je povsem nesposoben in še len povrhu in potem od njega/nje delodajalec nima nič. No, če se vrnemo na politične nastavljence, imajo od njega nekaj vsaj tisti, ki so ga nastavili, če že družba mora potem trpeti zaradi slabih odločitev. Važno, da nam je poslušen, ko ga rabimo, mar ne.

Nekaj bi tukaj bilo treba spremeniti, a kaj, ko se to zdi misija nemogoče. Ves slovenski narod je okužen in težko je najti koga, ki bi pa zavrnil svojega sorodnika, ko bi ga ta prišel prosit za službo in bi se držal svojih strogih kriterijev, še bolj se zdi nemogoče, da bi kakšen direktor javnega zavoda po klicu iz ministrove pisarne, ko bi mu dobrohotno namignili, da bi se ta in ta dobro vklopil v kolektiv, zavrnil človeka s tako visoko zvezo. Saj, kaj pa ve ta direktor, kaj mu lahko neizpolnitev takšne usluge kmalu prinese. Lahko se zameri, stvar postane osebna in potem je njegove kariere lahko še prehitro konec.

Sašo Ornik