Pridobitev in odsvojitev delnic, ki so bile pridobljene s povečanjem osnovnega kapitala iz sredstev družbe

Piše: Robert Pritržnik, univ. dipl. ekon

Pri ukrepih povečanja osnovnega kapitala velja uvodoma opozoriti na razmerje med osnovnim kapitalom in premoženjem družbe katera sta ob začetku poslovanja identična, nakar pa lahko, glede na dejstvo, da je osnovni kapital samo del premoženja družbe, ki ga sestavljajo tudi druge oblike kapitala, le ta doseže večkratno vrednost osnovnega kapitala.

Pri nekaterih ukrepih povečanja osnovnega kapitala gre za hkratno oz. sočasno spreminjanje osnovnega kapitala in premoženja družbe, temu pa v primeru povečanja iz sredstev družbe, ni tako.

Pri povečanju z (novimi) vložki delničarjev lahko govorimo o realnem oz. efektivnem povečanju saj pri tem »vstopa« v družbo novo premoženje bodisi s strani obstoječih delničarjev, ki imajo v tem primeru predkupno pravico, bodisi s strani novih delničarjev. V obravnavanem primeru pa gre za nominalno povečanje osnovnega kapitala, kar pomeni, da se pri tej obliki premoženje družbe dejansko ne poveča, saj družba ne pridobi dodatnega kapitala niti s strani starih, niti s strani novih delničarjev. Lahko bi rekli, gre za neke vrste preoblikovanje dela premoženja znotraj družbe oz. za spremembo kategorije lastnega kapitala v osnovni kapital v pasivi bilance stanja.

Z vidika delničarjev je bila v preteklosti pridobitev delnic iz naslova povečanja osnovnega kapitala iz sredstev družbe obdavčena kot dividenda, kar je bilo glede na dejstvo, da ta pridobitev za njih ne pomeni povečanega lastniškega interesa, nepravilno. S tem namreč ne pridobijo nikakršne nove pravice, pri čemer pa prav tako ne gre za povečanje obsega obstoječih pravic, temveč gre zgolj za ohranitev razmerij med delničarji oz. za ohranitev proporcionalnega lastniškega interesa. Današnji Zakon o dohodnini (Uradni list RS št. 117/2006, 10/2008, 78/2008, 125/2008 in 20/2009) pa določa, da delničar (fizična oseba) z odsvojitvijo tako pridobljene delnice lahko doseže dobiček iz kapitala, ki je obdavčen cedularno (s padajočimi stopnjami glede na čas imetništva delnic) in se, tako kot nasploh velja za vse dohodke iz kapitala, ne vključuje v letno davčno osnovo zavezanca, kjer gre za sintetično obdavčitev s progresivnimi davčnimi stopnjami.

Davčna osnova od dobička iz kapitala, kamor spadajo tudi delnice, je razlika med vrednostjo delnice ob odsvojitvi in vrednostjo delnice ob pridobitvi. V vrednost delnice ob pridobitvi se všteva nabavna vrednost, ki je sicer razvidna iz prodajne ali druge pogodbe in normirani stroški povezani s pridobitvijo v višini 1% od nabavne vrednosti delnice. Za vrednost delnice, pridobljene pri povečanju osnovnega kapitala iz sredstev družbe, velja posebna določba, ki določa da je nabavna vrednost enaka nič. Vrednost delnice ob odsvojitvi pa se ugotavlja oziroma določa iz prodajne ali druge pogodbe s katero se le ta odsvoji. Od ugotovljene vrednosti je pri ugotavljanju oziroma izračunavanju davčne osnove potrebno odšteti še normirane stroške, ki so povezani z odsvojitvijo delnice v višini 1% od vrednosti delnice ob odsvojitvi. Zakonodajalec torej pridobitev delnic iz naslova povečanja osnovnega kapitala iz sredstev družbe ne obdavči več kot dividendo, ampak to »pridobitev« obdavči v celoti šele kasneje pri odsvojitvi teh delnic v okviru dobička iz kapitala.

Ker pa so nekateri zaradi drugačnega načina obdavčitve tovrstno pridobljenih delnic v preteklosti že bili obdavčeni po starem sistemu (kot dividenda) bi bilo nepravično, če bi le ti ob odsvojitvi plačali davek na »celotno vrednost« tako pridobljene delnice. Tako ZDoh-2 v prehodnih in končnih določbah (152 (5). člen) »rešuje« tudi te subjekte, saj določa da se v primerih odsvojitve delnic, ki so bile pridobljene v letih 2005 in 2006, pri tej obliki povečanja osnovnega kapitala za nabavno vrednost šteje nominalna vrednost delnic ob preoblikovanju. Iz tega je razvidno, da zakon razlikuje med tistimi, ki so že bili obdavčeni in bodo pri odsvojitvi tako pridobljenih delnic plačali davek od dobička iz kapitala samo na razliko med nominalno in »prodajno« ceno ter tistimi, ki bodo s kapitalskim dobičkom obdavčeni na celotno »prodajno« ceno.